Zakona sicer uradno ni bilo na dnevnem redu seje slovenske vlade, po sobotnih napovedih premierja Boruta Pahorja pa je bilo pričakovati, da ga bo vlada sprejela in nato poslala v presojo ustavnemu sodišču. A se to ni zgodilo.

Premier je pojasnil, da vlada potrebuje več časa za preučitev vprašanja in morebitnih časovnih zamikov v primeru razsojanja ustavnega sodišča o sporazumu. Zakon naj bi predvidoma sprejela v torek, najpozneje v sredo.

Razmišljanje o enostranski izjavi

Vlada naj bi tako do torka ali srede odločila tudi, ali bo ob sprejetju sporazuma sprejela tudi enostransko slovensko izjavo, ki bo odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju. Pahor je potrdil, da je hrvaška premierka Jadranka Kosor namero, da bo Hrvaška sprejela enostransko izjavo, nakazala že prej in ponovil, da je to suverena pravica Hrvaške. Dejal je, da je nasprotoval temu, da bi bila izjava priložena podpisu sporazuma v Stockholmu, o čemer sta se s Kosorjevo tudi dogovorila, je pojasnil.

Pahor za jasno vprašanje volivcem
Pahor je zatrdil, da se je pripravljen pogajati o predlaganem referendumskem vprašanju in dejal, da sam podpira povsem jasno vprašanje volivcem, ali podpirajo sporazum, ki sta ga v Stockholmu prejšnji teden podpisala s Kosorjevo. O tem bo v prihodnjih dneh razpravljal z opozicijo.

Tveganje obstaja, a ga je Pahor pripravljen sprejeti
Ponovil je, da ne nasprotuje referendumu, podpira pa predhodnega in ne naknadnega zakonodajnega, če pa bodo skupaj z opozicijo ugotovili, da je nepotreben, vlada pri njem ne bo vztrajala. Pahor je kljub temu opozoril, da referendum prinaša "določeno tveganje", a je sam "za tako dober sporazum" pripravljen politično tveganje sprejeti.

Pahor je tudi zavrnil očitke, da se izogiba odgovornosti in težo odločitve prelaga na državljane. Dejal je, da sprejema vso subjektivno in objektivno odgovornost in da je to pripravljen storiti brez presoje ustavnega sodišča ter referenduma. "Toda ker gre za pomembno vprašanje, da bi ljudje verjeli, da smo sklenili dober sporazum, bomo šli tudi na ustavno sodišče, bomo šli tudi na referendum," je dodal premier.

Ni razloga za dvotretjinsko odločanje
Za parlamentarno odločanje z dvotretjinsko večino ni pravne podlage, meni Pahor, saj Slovenija ne prenaša suverenih pravic na mednarodne institucije. Drugače pa bo, ko bo DZ odločal o pristopu Hrvaške v EU. Takrat bo dvotretjinska večina potrebna, je še pojasnil.

Hrvati sporazum poslali v sabor
Nasprotno pa je hrvaška vlada po seji v sabor poslala predlog zakona o potrditvi arbitražnega sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo. Premierka Jadranka Kosor je izrazila prepričanje, da bodo poslanci sporazum ratificirali, za kar je na Hrvaškem potrebna dvotretjinska večina. Sabor naj bi zakon obravnaval prihodnji teden.

Sporazum naj bi bil ratificiran še novembra
Premierja sta se namreč ob podpisu sporazuma v Stockholmu zavezala, da bosta njuni vladi sporazum v dveh tednih po podpisu predložili parlamentoma v ratifikacijo. Takrat sta bila prepričana tudi, da bosta parlamenta sporazum ratificirala do decembra.

A v Sloveniji to najverjetneje ne bo mogoče, saj naj bi vlada zakon o ratifikaciji sporazuma pred obravnavo v DZ-ju poslala v presojo ustavnemu sodišču, ki bi za presojo lahko potrebovalo od tri tedne do več kot leto dni. Nato lahko pričakujemo še posvetovalni referendum, ki ga bodo predlagale koalicijske stranke.

Opozicija Pahorju očita barantanje
Pahor je opoziciji ponudil možnost, da predhodnega referenduma ne razpišejo, če bi se opozicijske stranke zavezale, da ne bodo zahtevale naknadnega zakonodajnega referenduma. A iz SDS-a, SLS-a in SNS-a so ponudbo zavrnili, saj menijo, da se z nacionalnimi interesi ne sme barantati. Premierju očitajo tudi, da se izogiba odgovornosti, najbolj pa jih moti predlagano referendumsko vprašanje.

Če bo sporazum po vseh teh postopkih tudi ratificiran in uveljavljen, se bosta državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, razsodba pa bo za državi zavezujoča. Arbitražno sodišče bi delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, njegova naloga pa je, da na podlagi pravil in načel mednarodnega prava določi potek morske in kopenske meje.