"Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive o energetski učinkovitosti stavb in Direktive o energetski učinkovitosti," so na vladi zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenija pozdravlja novo opredelitev "namenskega območja za obnovljive vire energije", saj besedilo odraža primerno fleksibilnost pri določitvi prioritetnih lokacij, prav tako podpira določitev obveznosti držav članic, da opredelijo kopenska in morska območja, ki so potrebna za postavitev obratov za proizvodnjo obnovljivih virov energije (OVE), da bi izpolnile svoje nacionalne cilje do leta 2030.

"Slovenija predlog zvišanja deleža OVE na 45 odstotkov v bruto končni rabi energije Evropske unije (EU) do leta 2030 lahko podpre, a se morajo hkrati upoštevati vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbe energije iz obnovljivih virov, kot je potencial OVE in v primeru Slovenije tudi relativno visoka deleža zaščitenih območij pod Natura 2000 in prometa v bruto končni rabi energije," so še zapisali in dodali, da se Slovenija zavzema tudi za natančno presojo vpliva na okolje in za izračun vpliva na sektorske podcilje.

Uredba o plačah pripadnikov Slovenske vojske

Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami.

"Tretji odstavek 6. člena omenjene uredbe med drugim določa, da se nominalne osnove usklajujejo s plačno lestvico, določeno za plače v Republiki Sloveniji z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tako kot se s to plačno lestvico usklajujejo plače javnih uslužbencev za delo v tujini. Uredba vsebuje spremembo vrednosti stopenj nominalnih osnov za 4,5 odstotka od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 in za štiri odstotke od 1. aprila 2023 naprej ter uskladitev dodatkov, določenih v nominalni osnovi, za 4,5 odstotka od 1. oktobra 2023 naprej," so zapisali na vladi.

Nasprotovanje referendumu o zakonu o dohodnini

Vlada nasprotuje predlogu NSi-ja, naj se o predlogu njihove novele zakona o dohodnini razpiše posvetovalni referendum. Predlagane spremembe bi razbremenile predvsem družine z višjimi dohodki, za zavezance z najnižjimi plačami pa dodatno zviševanje olajšave ne bi pomenilo višjega razpoložljivega dohodka, je zapisala v danes sprejetem mnenju.

Poslanci NSi-ja so predlog novele zakona o dohodnini vložili v postopek v DZ septembra, v njem pa zapisali zvišanje posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane. S tem so za nekaj dni prehiteli vlado, ki je 27. septembra skupaj s predlogi še nekaj davčnih zakonov v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o dohodnini, s katero želi v letu 2023 zaustaviti javnofinančni izpad prihodkov. Med drugim predlaga odpravo postopnega zviševanja splošne olajšave v naslednjih letih.

V NSi-ju vidijo vladni predlog kot bitje razrednega boja proti srednjemu razredu. Da bi onemogočili njegovo sprejetje, so vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o svojem predlogu novele zakona o dohodnini. "NSi bo izkoristil vse demokratične možnosti, da ohrani obstoječo dohodninsko ureditev, ki vsem prinaša višje plače, torej višji standard," je ob vložitvi predloga za razpis referenduma dejal poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

Izredna seja 10. novembra

O predlogu za razpis posvetovalnega referenduma bo DZ predvidoma odločal na izredni seji 10. novembra, je razvidno iz sklica seje kolegija predsednice DZ-ja, ki bo 7. novembra. Vlada pa je mnenje o tem sprejela danes na dopisni seji in v njem zapisala, da predlogu za razpis posvetovalnega referenduma nasprotuje.

Sprememba v višini olajšave za vzdrževane družinske člane, kot je predlagana v omenjeni noveli, bi imela največji vpliv oziroma bi razbremenila predvsem družine v višjih dohodkovnih oziroma davčnih razredih. Zavezancem, ki prejemajo minimalno plačo in uveljavljajo olajšavo za dva otroka, dodatno zviševanje olajšave ne bi vplivalo na višji razpoložljivi dohodek, je v mnenju zapisala vlada.

Dodala je, da je tudi sama pripravila sveženj ukrepov, s katerimi želi omiliti posledice splošne rasti cen in poslabšanja položaja najranljivejšega dela prebivalstva, pri tem pa se osredotoča predvsem na tiste z najnižjimi dohodki z otroki. Uvedena sta bila tudi draginjski dodatek za vse prejemnike otroškega dodatka in energetski dodatek za invalide in prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Znižane so bile stopnja DDV-ja in trošarine na nekatere energente.