V azilni dom v Ljubljani se da namestiti 203 prosilce oziroma prosilke za azil. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
V azilni dom v Ljubljani se da namestiti 203 prosilce oziroma prosilke za azil. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Nemčija
Prosilca ali prosilko za azil se po oddani prošnji namesti v azilnem domu ali v ustrezni instituciji, ob izpolnjevanju pogojev pa se mu oziroma ji omogoči zasebno nastanitev. Foto: Reuters
false
Sprejem in oskrba prebežnikov ter nadzor nad njimi je Slovenijo do zdaj stal 26 milijonov evrov. Foto: EPA
Humanitarne organizacije obremenjene z begunsko krizo
V Šentilju okoli 600 prebežnikov

V uradu vlade za komuniciranje so sporočili, da je vlada sklep sprejela na podlagi prvega odstavka 81. člena zakona o mednarodni zaščiti. Ta namreč določa, da lahko zaradi enakomerne porazdelitve prosilcev za mednarodno zaščito oziroma azil ustanovi izpostave azilnega doma, so pojasnili v uradu.

Po sprejemu prošnje za azil se prosilca oziroma prosilko nastani v azilni dom, po potrebi pa tudi v ustrezne institucije, ali pa se mu, ob izpolnjevanju pogojev, omogoči zasebno nastanitev. Azilni dom v Ljubljani lahko sprejme 203 ljudi.

Del prosilcev za azil je lahko nastanjen tudi v Centru za tujce v Postojni, kjer je sicer tudi prostor za tujce, ki države ne zapustijo v določenem roku in jih ni mogoče takoj odstraniti iz države, katerih identiteta ni znana, imajo izrečen izgon, mladoletne tujce brez spremstva, tujce, ki so v državi nezakonito in čakajo na odstranitev po meddržavnem sporazumu do predaje tujim varnostnim organom, tujce, ki so v postopku odstranitve, ali tujce, ki niso zapustili Slovenije in so ponovno zaprosili za azil.

Zmogljivosti še na Debelem rtiču in v Murski Soboti
V primeru povečanega števila prosilcev za azil se aktivira načrt, po katerem so določene dodatne nastanitvene zmogljivosti, med njimi, poleg omenjenega samskega doma v Ljubljani in kompleksa v Logatcu, še počitniški dom na Debelem rtiču in objekt stare ekonomske šole v Murski Soboti.

Nedavno je državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic sicer pojasnil, da je Slovenija po tem t. i. kontingentnem načrtu trenutno sposobna za dlje časa nastaniti 1.000 prosilcev za azil. Če bi število prosilcev naraslo, bi bilo načrt treba dopolniti, je še dejal Šefic.

Država je vzpostavila več tisoč mest v sprejemnih in nastanitvenih centrih, v katerih prebežnike registrirajo, jih oskrbijo s hrano, vodo in jim zagotovijo medicinsko pomoč ter prostor za počitek. V teh centrih se sicer zadržijo zgolj kratek čas.

Slovenija do zdaj porabila 26 milijonov evrov
Skupni stroški prihoda in oskrbe prebežnikov ter nadzora nad njimi so do konca januarja znašali 26 milijonov evrov, so sporočili na notranjem ministrstvu. Do konca januarja je v Slovenijo vstopilo 442.105 prebežnikov, kar pomeni znesek 59,15 evra na prebežnika. Med stroške so med drugim vključeni stroški dela zaposlenih v državnih in občinskih organih, stroški sprejema in začasne nastanitve migrantov, stroški, povezani z opremo, stroški prostovoljcev ter občin.

Medtem pa po navedbah ministrstva strošek za prosilca za azil znaša 385 evrov na mesec. V znesek je vštet oskrbni dan v višini 12,26 evra, pomnožen s 30 dnevi, in 18 evrov mesečne žepnine. Ob tem dodajajo, da se lahko prosilcu za azil odobri selitev na zasebni naslov. Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, se lahko dodeli finančna pomoč. Višina finančne pomoči za zasebno nastanitev za odraslo osebo je 50 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka (144,40 evra), za vsako naslednjo odraslo osebo v družini je 25 odstotkov, za otroka do 18. leta starosti 35 odstotkov in za mladoletnega prosilca brez spremstva 50 odstotkov zneska minimalnega dohodka.

Šefic je sicer pojasnil, da v strošek oskrbnega dne niso všteti fiksni stroški, na primer plače in drugo. "Gre izključno za strošek, ki ga ima država neposredno za oskrbo migranta (npr. hrana)," je dejal. Na notranjem ministrstvu so še pojasnili, kakšen je strošek za osebo s priznanim azilom. Ta znaša 866,43 evra na mesec. V tem znesku je všteta tudi enkratna denarna pomoč, ki jo človek dobi le prvi mesec po pridobitvi statusa, to je 288,81 evra. Dejanski mesečni strošek pa znaša 577,62 evra. Z novim zakonom o mednarodni zaščiti, ki je v parlamentarni proceduri, se sicer enkratna denarna pomoč ukinja.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Humanitarne organizacije obremenjene z begunsko krizo
V Šentilju okoli 600 prebežnikov