Po dogovoru s sindikati javnega sektorja, ki ga je vlada sklenila ob koncu lanskega leta, naj bi se skladno z dogovorom z zdravniki ustrezno dvignile tudi plače delovnih mest v zdravstvu in drugih dejavnostih, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti.

A kot kaže, so sindikati in vlada na nasprotnih bregovih, saj so pri Svizu razočarani že nad predlaganimi vladnimi izhodišči, ki jih označujejo kot nesprejemljiva, o čemer so že obvestili vlado. Za Sviz je namreč sporno vladno izhodišče, da so z zdravniškimi delovnimi mesti primerljiva delovna mesta v VIII. in IX. tarifnem razredu, na katerih se opravljajo specializirane naloge, povezane z zdravjem in življenjem, ter znanstveno-raziskovalno delo.

Sviz: Vlada predlaga zvišanje za redka delovna mesta
V omenjenih tarifnih razredih gre za delovna mesta, pri katerih je temeljna univerzitetna izobrazba, imajo pa zaposleni tudi specializacijo, prejšnji magisterij znanosti ali doktorat. Kot so zapisali na Svizu, pa se v zdravniškem aneksu plačni razredi povišajo vsem zdravnikom.

V Svizu so zato mnenja, da vlada "v izhodiščih in v nasprotju z dejstvi predpostavlja, da zdravniki z visokošolsko izobrazbo ne obstajajo, očitno v upanju, da bodo izpuhtele tudi vse primerjave z diplomiranimi medicinskimi sestrami in drugimi delovnimi mesti v zdravstvu in sociali, z učitelji z univerzitetno izobrazbo, z vrhunskimi delovnimi mesti v kulturi in drugimi".

Vlada iz trditve, da so se zdravnikom družinske medicine uvrstitve zvišale za dva plačna razreda, samovoljno izpelje pravilo dviga dveh plačnih razredov za redka delovna mesta, za katera predlaga zvišanje, še navajajo na Svizu.

Vladi očitajo podcenjujoč odnos do kulture
Ker pa so se zdravnikom po njihovih navedbah plačni razredi zvišali od enega do osem plačnih razredov, tudi specializantom in zdravnikom brez specializacije, vladni predlog zvišanja za dva plačna razreda razumejo kot oddaljeno pogajalsko izhodišče, ne pa kot izhodišče, ki bi temeljilo na verodostojnih dejstvih.

Ob tem na Svizu izpostavljajo, da vladni nabor predlaganih delovnih mest kaže na podcenjujoč odnos do kulture, saj vlada kljub delovnim mestom vrhunskih glasbenikov in igralcev ter visoko specializiranih strokovnjakov z doktorati znanosti tem zaposlenim ne priznava primerljivosti z zdravniškimi mesti.