Volilna zakonodaja in (ne)združljivost poslanske in županske funkcije - dva izmed projektov, ki ne delita le koalicije in opozicije, temveč tudi člane znotraj posameznih strank. Sploh lahko uspeta?

Oba projekta imata že dolgo brado, vlada pa je znova premaknila njuno obravnavo, in sicer na jesen. O spremembah volilne zakonodaje je bilo med politiki povedanega že veliko, kritike na njen račun pa so stalnica po vsakih volitvah. Najnovejši predlog sprememb je tisti, ki ga je že novembra lani v javno razpravo posredovala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, a je nekako obvisel v zraku.

Nič drugače ni z vprašanjem, ali je prav, da je lahko v Sloveniji poslanec hkrati tudi župan. Kot je znano, je predlog sprememb zakonodaje v tem smislu prav pred kratkim v parlamentu že doživel polom, saj je razdelil tudi samo koalicijo.

V SD-ju ni večinske podpore, LDS naklonjen
Ker se o obeh projektih v zadnjih mesecih molči, čeprav sta predloga sprememb pripravljena, je MMC preveril, kakšno je trenutno strankarsko razpoloženje, vezano nanju. Našo prošnjo za pojasnila so pozdravili v vseh strankah, razen v DeSUS-u. Začnimo pri volilni zakonodaji oz. predlogu zakona o volitvah v DZ, ki ga podpira tudi premier Borut Pahor.

Glede volilne zakonodaje so, kot kaže, najbolj neenotni v največji koalicijski stranki SD, kjer so nam povedali, da predlog Pavlinič Krebsove odpira mnoga vprašanja in zato med poslanci SD-ja ne uživa večinske podpore. Nekoliko bolj optimistični so glede predlaganih sprememb v LDS-u: "V LDS-u podpiramo spremembe zakona, podpiramo ukinitev volilnih okrajev, zavzemamo pa se za uvedbo relativnega preferenčnega glasu, pri katerem mora biti prag postavljen tako, da bodo volivke in volivci dejansko lahko uveljavili svojo izbiro."

Zares: Sprememba potrebna iz formalnih in vsebinskih razlogov
Predlog pa po pričakovanju pozdravljajo zlasti v Zaresu, saj ministrica za javno upravo prihaja ravno iz njihovih vrst. "Sprememba zakona je potrebna iz formalnih in vsebinskih razlogov. Formalni je v tem, da je potrebna uskladitev z ustavo, ki od znanega zapleta z referendumom o volilnih sistemih vsebuje določbo, da morajo volivci imeti odločilen vpliv na podelitev mandatov. Sedanji zakon namreč tega odločilnega vpliva ne omogoča," pojasnjujejo v Zaresu. Vsebinske razloge na drugi strani vidijo v tem, da ima veljavni volilni sistem resno anomalijo, ker daje vtis, da volivci volijo predstavnika svojega volilnega okraja in bo zmagal tisti, ki dobi največ glasov, v resnici pa so izvoljeni poslanci, ki imajo marsikdaj manj glasov od tistih, ki niso izvoljeni. "Veljavni volilni sistem tudi daje večje možnosti kandidatom iz majhnih volilnih okrajev, poleg tega pa omogoča, da imajo nekateri volilni okraji celo po tri poslance, marsikateri pa nobenega," dodajajo.

SDS: Edini pravičen večinski volilni sistem
In kaj o vsem skupaj pravijo v opoziciji? V SDS-u nad predlogom očitno niso prav nič navdušeni, saj so prepričani, da je edini sistem, ki omogoča polno uveljavitev volje volivcev, večinski volilni sistem. Ob tem opozarjajo, da so se državljani zanj pred leti izrekli tudi na referendumu. Sicer pa v vodilni stranki opozicije menijo še, da spremembe volilne zakonodaje trenutno služijo le preusmerjanju javne pozornosti na druge, za zdajšnjo slovensko stvarnost manj pomembne ali celo nepomembne zadeve in jim zato v SDS-u ne namenjajo veliko pozornosti.

SLS bi obdržal volilne okraje, SNS ne
Oklevajo tudi v SLS-u. Kot pravijo, pri njih razprava o spremembah, predlaganih v zakonu o volitvah v DZ, še poteka. Pri tem poudarjajo, da imajo glede nekaterih tematik večje pomisleke, denimo, glede ukinitve volilnih okrajev. Zakaj? "Volilni okraji, kot so uvedeni v še veljavni volilni zakonodaji, po mnenju SLS-a omogočajo izvolitev poslancev tudi iz tistih okolij, ki v primeru ukinitve volilnih okrajev po naši oceni nikoli več ne bi imeli realne možnosti za izvolitev," odgovarjajo. Prepričani so, da bi imela ukinitev za posledico prednost kandidatov z že oblikovano medijsko prepoznavnostjo in kandidatov iz večjih urbanih središč. "Poleg tega se z nekaterimi drugimi rešitvami, predlaganimi v predlogu Zakona o volitvah v DZ RS, vpliv volivcev močno manjša," so prepričani.

Večjo podporo pa si lahko predlog Zaresove ministrice obeta od SNS-a, kjer so za MMC pojasnili, da ga podpirajo: "V poslanski skupini SNS-a podpiramo tako ukinitev okrajev kot obvezni preferenčni glas. Spremembe bi omogočile volivcem izbiro med kandidati na posamezni listi ter z obveznim preferenčnim glasom zagotovile odločilen vpliv volivca na rezultate. Spremembe so ustrezne tudi z vidika zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov."

SD bo v drugo predlog podprl, Zares seveda tudi, za LDS se ne ve
In zdaj k drugemu trdemu orehu - sedenju poslancev oz. županov na dveh stolčkih. Bo predlogu spremembe zakona v drugo uspelo? Kot je znano, je predlog zakona o poslancih v prvo "padel" zato, ker mu je podporo odrekel del SD-ja. Kot kaže, so se v največji parlamentarni stranki zdaj vendarle poenotili, saj so za MMC zatrdili, da bodo "glede nezdružljivosti županske in poslanske funkcije poslanke in poslanci SD-ja sopodpisali predlog zakona o poslancih in zanj tudi glasovali".

Podporo omenjeni predlog zakona uživa tudi v Zaresu, saj je nastal pod peresom njihove vodje poslancev Cvete Zalokar Oražem, na glasovanju v DZ-ju pa je proti njemu glasoval le en njihov poslanec. Kako o zakonu danes "čutijo" v LDS-u, ni jasno, saj nam na to vprašanje niso želeli odgovoriti.

SDS molči, SNS za predlog, SLS proti
Prav tako so svoje mnenje na to temo zamolčali v SDS-u. Zgovornejši so bili v nacionalni stranki, kjer še vedno ostajajo pri svojem prvotnem stališču - menijo namreč, da sta funkciji poslanca in župana nezdružljivi, zato poslanci SNS-a zakonu napovedujejo podporo.

Tudi v SLS-u si glede vprašanja poslanec-župan niso premislili in ostajajo na bregu, ki je proti spremembam, kot jih predlaga Zares: "Še vedno menimo, da so poslanci in župani gotovo ena izmed bolj učinkovitih vezi med državno in lokalno upravo, dokler v Sloveniji še nimamo pokrajin, še posebej, če upoštevamo šibko vlogo državnega sveta. V SLS-u sicer razumemo določene argumente za uveljavitev nezdružljivosti teh dveh funkcij, ob tem pa vseeno želimo poudariti, da obstoječa ureditev prinaša celo vrsto prednosti, ki jih ne moremo zanemariti." Poleg tega v ljudski stranki poudarjajo, da zagovarjajo nujnost decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja Slovenije in dejstvo, da so župani obenem tudi poslanci, je v tem smislu po njihovih besedah lahko le koristno.