Vpis je omejen v 12 programih poklicnega izobraževanja, 22 programih srednjega strokovnega izobraževanja ter v gimnazijskih programih na 14 šolah, kar je občutno manj kot lani, ko je bil omejen vpis na gimnazijskih programih na 26 šolah.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ob tem opozarjajo, da večina teh šol, ki bodo vpis omejile, nima posebnih presežkov prijavljenih. Izbirnega postopka se bo zaradi omejitve moralo udeležiti 35,7 odstotka prijavljenih kandidatov (lani 45,9 odstotka) oziroma v programih z omejitvijo vpisa je prijavljenih 8206 kandidatov (lani 10.516).

Izrazito več zanimanja za programa gradbeni tehnik in ekonomski tehnik

Največ kandidatov, 9808 kandidatov, se je v vpisalo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, se je pa glede na lani, ko se je vanje vpisalo 9942 kandidatov, delež vpisanih na to raven izobraževanja zmanjšal s 43,5 odstotka na 42,7 odstotka. Na področju srednjega strokovnega izobraževanja je letos zaznati izrazito povečanje zanimanja za vpis v programa gradbeni tehnik in ekonomski tehnik, manj zanimanja pa je na programih s področja okolja in živilstva. Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da se nadaljuje trend povečevanja zanimanja za vpis v programe s področja gastronomije in turizma.

Na drugem mestu po številu vpisanih so gimnazijski programi, na katere se je vpisalo 7697 kandidatov (lani 7963). Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 5938 kandidatov (lani 6246), za strokovne gimnazije pa 1759 kandidatov (lani 1717). Delež vpisanih na gimnazijo se je, tako kot na strokovne šole, prav tako znižal, z lanskih 34,8 odstotka na 33,5 odstotka.

Več zanimanje za srednje in nižje poklicne šole

Ob tem na ministrstvu ugotavljajo, da se letos nadaljuje trend povečanega zanimanja za vpis v programe srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. V programe srednjega poklicnega izobraževanja se je letos vpisalo 4721 kandidatov (lani 4340), od tega se je za vajeniško obliko izobraževanja do zdaj odločilo 193 kandidatov (lani 212). V primerjavi s poklicnimi in gimnazijskimi programi se je delež vpisanih v programe poklicnega izobraževanja glede na lani okrepil, saj predstavlja 20,6 odstotka vpisanih, lani pa je okoli 18 odstotkov.

Med srednje poklicnimi programi letos še posebej izstopa zanimanje za vpis v program frizer, tako kot doslej pa je največ zanimanja med kandidati tudi za programe avtoserviser, računalnikar, mehatronik operater, administrator, bolničar – negovalec, elektrikar, tudi mizar in slaščičar, kažejo podatki ministrstva.

Tudi v programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo več kandidatov, in sicer 745, lani se jih je 625, kar predstavlja 3,2-odstotni delež kandidatov (lani 2,7-odstotni).

V prenosnem roku je svojo prijavo na drugo šolo preneslo 1936 kandidatov. Še vedno je na voljo okoli 3600 prostih mest, predvsem v programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, pa tudi v gimnazijskih programih, so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Manj vpisov v večja središča

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so v preteklih letih zaznavali, da se je veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odločilo za vpis v šole v večjih središčih, letos pa tega niso zaznavali tako množično, saj so kandidati v večini primerov ostali v svojem lokalnem okolju.

Primerjava podatkov s preteklimi leti tudi kaže, da so se prijavljeni kandidati s prijavami v večini porazdelili med posameznimi vrstami programov in med posameznimi šolami, tako da po roku za prenos prijav ne zaznavamo posebnega pritiska na posamezne programe ali šole, še posebej ne tako kot v preteklosti na šole v Ljubljani in Celju, so še zapisali.

Letos osnovno šolo zaključuje 21.305 devetošolcev (lani 21.571), kar je 266 kandidatov manj kot lani, v srednjo šolo pa je vpisanih več kandidatov, kar je posledica tega, da so se lahko na razpisana mesta prijavili tudi kandidati, ki so zaključili samo osnovnošolsko obveznost in vsaj sedem razredov, kar je zadosten pogoj za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, dijaki, ki se z naslednjim šolskim letom ponovno vpisujejo v začetni letnik, vendar v drug izobraževalni program (dijaki preusmerjenci), nekaj pa je tudi prijavljenih kandidatov, ki osnovno šolo v tem šolskem letu zaključujejo v tujini (dijaki tujci).

Najprej zmanjšanje, potem povečanje števila razpisanih mest, končno število 26.582

Skupaj je tako za vpis prijavljenih kandidatov na voljo 26.582 prostih mest. Kot so pojasnili na ministrstvu, se je prvotno število razpisanih mest 26.066 najprej zmanjšalo za 498 mest, na 25.568, kar je posledica tega, da se je na nekatere programe prijavilo zelo malo kandidatov oz. nihče, potem pa maja po roku za prenos prijav in soglasju, da lahko nekatere šole sprejmejo več kandidatov, kot je razpisanih mest, znova zvišalo za 1014, na 26.582 mest. Dodatnih 1014 mest pomeni skupno 39 dodatnih oddelkov: za skoraj šest oddelkov mest v okviru programov nižjega poklicnega izobraževanja oziroma 92 dodatnih mest, skoraj šest dodatnih oddelkov v okviru programov srednjega poklicnega izobraževanja oziroma 149 dodatnih mest, dobrih 15 oddelkov oziroma 423 dodatnih mest v okviru programov srednjega strokovnega izobraževanja ter dobrih 12 dodatnih oddelkov oziroma 350 dodatnih mest v okviru gimnazijskih programov.

Trenutno je na teh programih v vajeniški obliki izobraževanja skupno prijavljenih 193 kandidatov, in sicer 74 v programu avtoserviser, 42 v programu mizar, 23 v programu oblikovalec kovin – orodjar, 18 v programu inštalater strojnih inštalacij, šest v programu steklar, po pet kandidatov v programih avtokaroserist, mehatronik operater in tapetnik, po štirje kandidati v programih zidar in klepar – krovec, po dva kandidata v programih strojni mehanik, gastronomske in hotelske storitve in pečar – polagalec keramičnih oblog ter en kandidat v programu tesar.

Še vedno je na voljo 3600 razpisnih mest

Za novince je še vedno na voljo okrog 3600 prostih mest, in sicer predvsem v programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, pa tudi v gimnazijskih programih. Največ prostih mest v gimnazijskih programih je sicer tako kot po navadi na šolah v krajih zunaj večjih središč, kot so Rogaška Slatina, Ruše, Črnomelj, Krško, Trbovlje, Kočevje, Jesenice, Vipava, Tolmin, vendar pa imajo v tovrstnih programih tudi šole v Ljubljani, Celju, Mariboru še prosta mesta, posamična mesta so na voljo tudi v Novem mestu, Velenju, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Kopru, Ivančni Gorici.