Najprej je bilo veliko panike in zaskrbljenosti, se leto dni od začetka najdaljše zdravniške stavke, ki še traja, spominja zastopnik pacientovih pravic na ljubljanski enoti NIJZ-ja in nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Marjan Sušelj. "Zdravstveno osebje se je obnašalo precej nepredvidljivo in neenotno, nekateri so zavračali izdajanje bolniškega dopusta." Da so zdravniki dolžni zavarovancem zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za njihovo socialno varnost, med katere spada tudi izdaja potrdila o upravičeni odsotnosti od dela, so že na začetku stavke opozorili na ZZZS-ju.

Na URI Soča je februarja odmeval primer neizvajanja zdravniških pregledov za podaljšanje vozniških dovoljenj invalidom oziroma voznikom s posebnimi potrebami. Na rehabilitacijskem inštitutu so namreč vztrajali, da tovrstni pregledi ne spadajo med storitve, ki se izvajajo med stavko. Da gre za nedopustno ravnanje, v katerem so invalidi in drugi pacienti postali talci v bitki moči med vlado in zdravniki, je takrat opozoril tudi varuh človekovih pravic.

Razmere so se nekoliko spremenile z novelo zakona o zdravniški službi, ki ga je državni zbor po nujnem postopku sprejel aprila. Zakon je razširil nabor storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati kljub stavki, in tako omilil učinek dolgotrajne stavke na paciente.

Sorodna novica Fides po skoraj letu dni vztraja pri stavki zdravnikov

Podaljševanje čakalnih vrst

Čeprav bi se lahko zdelo, da stavka na paciente skoraj ne vpliva več, to ne drži povsem. Nacionalni inštitut za javno zdravje smo zaprosili za podatke o čakalnih dobah za 1. januar 2024 in 1. januar 2025, da bi preverili, ali so se te med obdobjem, ki v grobem zajema tudi obdobje zdravniške stavke, povečale. Skupno število čakajočih je bilo sicer na prvi dan letošnjega leta (308.534) nižje kot na prvi dan lanskega (313.922), a se je občutno povečalo število tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Če je bilo 1. januarja lani nedopustno dolgo čakajočih 65.841 pacientov, jih je bilo 1. januarja letos že 78.776. Temu ustreza tudi podatek, da se je v istem obdobju povečalo predvsem število čakajočih pacientov z napotnico zelo hitro, teh je letos kar 7572 več kot lani. Medtem ko se je število čakajočih z napotnico hitro ali redno zmanjšalo, prvih za okoli šest tisoč in drugih za skoraj sedem tisoč. Povprečna čakalna doba pa se je v enem letu podaljšala praktično v vseh kategorijah, najdlje bolniki čakajo na terapevtske postopke.

"Čakalne dobe so žal še vedno izjemno dolge , na nekaterih področjih zdravstvenih storitev se celo podaljšujejo, kar bi lahko bila tudi posledica stavke" meni Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic iz mariborske območne enote NIJZ-ja. "Občutek imam, da je med zaposlenimi v zdravstvu prisotna precejšnja nervoza, ki je posledica neurejenih razmer. Pacienti se pritožujejo nad nedostopnostjo zdravnikov, neprimerno komunikacijo zdravstvenih delavcev in sodelavcev in seveda včasih tudi zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ker niso pravočasno obravnavani. Večkratno prestavljanje termina zdravstvene obravnave je lahko za pacienta tudi usodno, kot se je zgodilo v primeru gospe z anevrizmo v možganih, za katero je kolegij odločil, da je potrebna operacija. Termin posega se je prestavljal, anevrizma je gospe počila doma. Sicer je bila hitro prepeljana z reševalnim vozilom v bolnišnico, vendar je po operaciji umrla. Menim, da bi morali takšne in podobne primere obravnavati zelo resno."

Bolnišnice opravile nekaj manj storitev kot v primerljivem obdobju leta 2023

Zastopnika pacientovih pravic iz mariborske in ljubljanske regije poudarjata, da moramo upoštevati večletne, nakopičene težave v zdravstvu, ki niso le posledica stavke. "Precej je tudi prerazporejanja pacientov, koliko primerov je povezanih s stavko, se morda niti ne da izluščiti. A številnim pacientom je triaža, do katere ima izvajalec pravico, prestavila njihovo obravnavo ali poseg za občutno daljše obdobje, tudi za osem mesecev, eno leto … Ali gre za prenovo stavbe, ki jo izvaja UKC Ljubljana, ali za pomanjkanje zdravnikov, se s perspektive pacienta ne vidi. Čakalne vrste se daljšajo oziroma se ne krajšajo kljub dodatnim virom in obljubam, da se bodo zadeve uredile," poudarja Sušelj. "Vseeno se čuti, je na trgu zaradi stavke razpoložljivih manj zdravstvenih storitev. To navsezadnje kažejo bilance bolnišnic, opravljenih je precej manj storitev kot leto prej," dodaja Sušelj.

Zadnji razpoložljivi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za obdobje med januarjem in novembrom 2024 kažejo, da je bilo v akutni bolnišnični dejavnosti izvedenih 2597 manj operacij in posegov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2023 oziroma 0,8 odstotka manj. Pri čemer je zgovoren tudi podatek, da so zasebniki s koncesijo opravili 5,6 odstotka več obravnav, javne bolnišnice pa 1,1 odstotka manj obravnav kot v istem obdobju predlani. Na ZZZS-ju ob tem še dodajajo, da javne bolnišnice še vedno niso opravile več obravnav kot v predkovidnem letu 2019, v primerjavi s katerim se je število obravnav zmanjšalo za 3,2 odstotka, medtem ko so zasebniki število obravnav povečali za 34 odstotkov v primerjavi z obdobjem med januarjem in novembrom 2019.

Vlasta Cafnik ob tem opaža, da se številni bolniki že odločajo za samoplačniške preglede. "A če imaš sklenjeno zdravstveno zavarovanje, bi vendarle moral imeti možnost obravnave v nekem doglednem času v javnem zdravstvu," meni.

Drugi kazalniki opravljenih storitev med stavko, s katerimi razpolaga ZZZS, niso tako slabi. V ambulantah družinske medicine so med januarjem in novembrom lani opravili skoraj enako število obravnav kot v enakem obdobju predlani oziroma le 0,4 odstotka manj. V zobozdravstveni dejavnosti so opravili 2,1 odstotka več obravnav in v specialistični ambulantni dejavnosti 2,7 odstotka več obravnav kot v obdobju med januarjem in novembrom leta 2023.

Težave na primarni ravni

V Sloveniji je brez izbranega osebnega zdravnika še vedno okoli 140 tisoč ljudi oziroma kar sedem odstotkov vseh zavarovancev. Tudi tu se težave kopičijo že dlje časa, zato je težko oceniti, ali so bili pacienti brez svojega zdravnika zaradi stavke še dodatno prizadeti. Marjan Sušelj pojasni, da je število klicev, ki jih prejme kot zastopnik pacientovih pravic in so povezani z nedostopnostjo do primarne ravni zdravstvenega sistema, ki vključuje družinsko medicino, ginekologijo, pediatrijo in zobozdravstvo, veliko že dlje časa, ne glede na stavko.

"To niti ni presenetljivo, saj se okoli 70 odstotkov vseh obiskov v zdravstvu zgodi na primarni ravni. V zadnjih dveh mesecih je problematika še posebej pereča na področju pediatrije. Dejansko imamo hude stiske staršev, predvsem mamic z novorojenci, ki nimajo kam peljati otroka, čeprav vemo, da je to obdobje povezano s pogostimi obiski pediatra, s cepljenjem, s spremljanjem razvoja prvih mesecev novorojenčka. Ta problematika je na žalost zelo boleča. Ponekod jo rešujejo tudi zelo formalno. Pravica pediatra je, da otroka zavrne, če ima že dovolj opredeljenih pacientov, in starše napoti, naj si ga poiščejo drugod. A tudi ko prekličejo vse mogoče naslove, vse do Litije in drugod, ne dobijo nikogar," stanje v ljubljanski regiji opisuje Sušelj. Kot doda, pomanjkanje pediatrov sicer ni neposredno povezano s stavko, temveč z upokojevanjem in siceršnjim pomanjkanjem pediatrov v javni zdravstveni mreži.

Posledica stavke je hudo načeto zaupanje med vlado, zdravniki in pacienti

Čeprav Sušelj opaža, da se vlada za umiritev razmer v zdravstvu trudi z različnimi ukrepi, ocenjuje, da je stavka pustila posledice predvsem v nezaupanju med deležniki. "Tu je obsežno nezaupanje tako z vladne kot zdravniške strani. Izrečene so bile grde izjave nekaterih politikov na račun zdravništva, ki ne vodijo v dialog in iskanje rešitev za naprej. In vse spremembe, ki se pripravljajo, tudi če so potrebne, dobre in nujne, se obravnavajo z nekim rezerviranim odnosom ali negativnim stališčem. Težko si predstavljam, da bi politika nadaljnje korake izvajala brez soglasja zdravništva."

Odkrit spor med vlado in predstavniki zdravnikov vpliva tudi na zaupanje pacientov v javni zdravstveni sistem. Izjave, ki so namigovale v smeri, da se v javnem zdravstvu "nič ne dela", so pri pacientih, ki so se znašli v stiski, hitro padle na plodna tla, meni Sušelj. "Ko se operacija prestavi enkrat, dvakrat, trikrat, hitro pride do izjav, da se nič ne dela, četudi so razlogi utemeljeni in objektivni." Takšne situacije včasih privedejo tudi do nestrpnega ravnanja pacientov. "Po eni strani govorimo o ničelni toleranci do agresivnega vedenja pacientov, ampak dejansko razmere spodbujajo tak način ravnanja. Ko včasih berem forume, se kar zgrozim, zdi sem mi, da postajajo takšne oblike izražanja agresivnih stališč kar del naše prakse. In to ni dobro, kajti potem do fizične agresivnosti, tudi v ambulantah, sploh ni več daleč."

Po drugi strani pa zastopniki pacientovih pravic opažajo tudi agresivno obnašanje zdravstvenega osebja. "Seveda so tudi na tej strani stiske, tudi zdravniki so le ljudje, a vendarle se pričakuje profesionalen odnos," pove Sušelj. Vlasta Cafnik meni, da imamo veliko prizadevnih zdravnikov, a če kadra ni dovolj, so preobremenjeni in ne morejo delati v normalnih razmerah. "Ne z enega ne z drugega vidika ni enostavno, a jaz pač gledam z vidika pacienta in me je groza, situacija je res neugodna," doda mariborska zastopnica pacientovih pravic.

Sušelj ob tem opiše primer v ortodontski ordinaciji, iz katere se je po hodnikih slišalo kričanje na otroka, naj drži usta odprta. Takšne prakse niso sprejemljive ne na eni ne na drugi strani, a so po njegovih besedah posledica stisk, "ki pa se na žalost ostrijo tudi zaradi stavke in zaradi odnosov, ki niso prijateljski, konstruktivni in sodelovalni".

"Na videz je morda vse tako, kot bi moralo biti, a ne smemo zanemariti, da stavka še traja, da je obseg storitev manjši, da obstaja nezaupanje med pacienti in zdravstvenim osebjem," meni Sušelj. "Bolj skeptični smo tudi do pričakovanih sprememb, ali so res koristne za zdravstvo, za ljudi, za blaginjo pacientov, ali gre za iskanje političnih točk … Z izgubljenim zaupanjem je težko iti naprej." Sušelj tudi nekatere ukrepe vlade v zdravstvu ocenjuje kot preveč stihijske, improvizirane. "Z improviziranjem delamo strateške napake. Zato naj še enkrat poudarim, da vpliv te stavke ni zanemarljiv."