Odprtje sodnega leta. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Odprtje sodnega leta. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Sorodna novica Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe o sodniških plačah, sodniško društvo zadovoljno

Dopolnilna odločba ustavnega sodišča, izdana junija letos na pobudo sodnega sveta, se neposredno nanaša na plače sodnikov rednih sodišč, ne pa tudi na ustavne sodnike, poroča novinarka Slovenske tiskovne agencije Alenka Potočnik.

"Pri realizaciji dopolnilne odločbe ustavnega sodišča je treba upoštevati tudi zakonsko ureditev, ki velja za državne tožilce, imenovane po zakonu o državnem tožilstvu, in državnoodvetniške funkcionarje, ki so bili imenovani na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu, po katerem se plačni razred državnih tožilcev in državnoodvetniških funkcionarjev določa enako, kot to velja za sodnike," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Poračun od 3. januarja letos

Dopolnilna odločba ustavnega sodišča ima moč zakona, zato se bo izvedla neposredno v mesecu septembru, in sicer tako, da se bo plača za sodnike izplačala neposredno po tej odločbi in se bo izvedel poračun že izplačanih plač od 3. januarja 2024, ko bi morala biti uresničena ustavna odločba glede sodniških plač iz junija 2023, pa pojasnjuje ministrstvo za javno upravo.

* Ustavno sodišče je določilo, da se morajo sodnikom plače zvišati za 26,2 % glede na plače sodniških funkcij na dan 1. junij 2012. Ker so se osnovne plače sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in drugim funkcionarjem, oktobra 2022 uskladile z inflacijo v višini 4,5 %, aprila 2023 pa povišale za en plačni razred in ter nato junija 2024 uskladile še za 3,36 %, se bodo avgusta osnovne plače sodnikov v primerjavi z osnovnimi plačami za julij 2024 povišale za 12,35 %, so nam potrdili na ministrstvu za javno upravo.

Sorodna novica Katič: Rešitev za uresničitev odločbe o sodniških plačah bomo predlagali v najkrajšem možnem času

Višje tudi plače tožilcev in državnih odvetnikov

"Ker pa je v področnem zakonu, ki ureja državne tožilce in državne odvetnike funkcionarje, določeno, da je plača državnih tožilcev in državnih odvetnikov funkcionarjev enaka plači sodnikov, se bodo tudi njim plače za mesec avgust 2024 izračunale po novi plačni lestvici, ki velja za sodnike," so zapisali.

Finančni učinki dopolnilne odločbe so za proračunsko leto 2024 ocenjeni na 6,71 milijona evrov za sodnike in 1,99 milijona evrov za državne tožilce in državne odvetnike funkcionarje, skupaj torej 8,7 milijona evrov, so navedli na ministrstvu za javno upravo.

Državno odvetništvo o neenaki obravnavi

Medtem ko pri plačah sodnikov in tožilcev ni odprtih vprašanj, so na državnem odvetništvu opozorili na neenako obravnavo državnih odvetnikov. "S sprejetjem zakona o državnem odvetništvu v letu 2017 je ureditev državnega odvetništva postala dvotirna: višji državni odvetniki in državni odvetniki, ki so sklenili pogodbe o zaposlitvi po zakonu o državnem odvetništvu, so javni uslužbenci, nekdanji državni pravobranilci oziroma pomočniki državnih pravobranilcev, ki so po sprejetju zakona o državnem odvetništvu dobili naziv višji državni odvetniki oziroma državni odvetniki, pa ostajajo funkcionarji do poteka mandata," so pojasnili.

Sorodna novica Bi morali državnim odvetnikom znova zagotoviti status funkcionarja?

Oboji, funkcionarji in javni uslužbenci, po navedbah državnega odvetništva opravljajo enake naloge in enako delo, razlikujejo pa se v svojem delovnopravnem statusu in pravicah. "Ta dvotirnost in sploh celoten prehod v javnouslužbenski sistem sta bila po mnenju državnega odvetništva nedvomno premalo domišljena, saj med posameznimi državnimi odvetniki že od samega začetka uporabe zakona o državnem odvetništvu nastajajo neupravičene razlike, ki pomenijo kršitev ustavnega načela enakosti in načela, da je treba enako delo vrednotiti enako ter pri tem zagotavljati enake pravice in obveznosti, ki se zagotavljajo posameznikom v enakovrednih položajih," so opozorili.

Delovna skupina za spremembo zakona o državnem odvetništvu si zato intenzivno prizadeva za spremembo in dopolnitve obstoječega zakona, ki ureja področje delovanja državnega odvetništva.

Na državnem odvetništvu tako od skupaj 71 državnih odvetnikov in višjih državnih odvetnikov ostaja le še 14 državnih odvetnikov funkcionarjev, ki so bili imenovani na podlagi zakona o državnem pravobranilstvu. Odločitev vlade se nanaša le nanje in zato tudi ne zajema generalne državne odvetnice in njene namestnice, ki sta sicer funkcionarki, a imenovani po zakonu o državnem odvetništvu, so dodali.

Sredstva za izpolnitev dopolnilne odločbe bo državno odvetništvo začasno zagotovilo iz razpoložljivih finančnih sredstev za plače državnega odvetništva za leto 2024, celotna sredstva za izpolnitev odločbe pa bo po njihovih navedbah morala zagotoviti vlada.

Sorodna novica Vlada in sindikati javnega sektorja upajo na končni dogovor v jeseni

Prenova plačnega sistema

Po mnenju sodnega sveta dopolnilna odločba ustavnega sodišča le delno odpravlja neustavnost sodniških plač. Na ministrstvu za javno upravo so glede tega zagotovili, da bo ugotovljena protiustavnost v celoti odpravljena v okviru sistemske ureditve s prenovo plačnega sistema.

V okviru prenove plačnega sistema potekajo tudi usklajevanja glede plač funkcionarjev vseh treh vej oblasti, vključno s funkcionarji v drugih državnih organih in občinah, so spomnili na ministrstvu za javno upravo.

Predvideno je, da bodo z uvedbo prenovljenega plačnega sistema celovito uredili plačni položaj funkcionarjev in da bodo odpravili danes neustrezna razmerja med plačami funkcionarjev različnih vej oblasti, upoštevajoč odločbo ustavnega sodišča in razmerja v odnosu do plač javnih uslužbencev. V sklopu prenove je predvidena tudi uvedba usklajevanja plač javnih uslužbencev z inflacijo (in sicer predvidoma 80-odstotna uskladitev), so navedli na ministrstvu za javno upravo.

Obvestilo uredništva:

V prvotno objavljenem članku smo napačno navajali, da se bodo sodnikom od avgusta plače povišale za 26,2 %. Dejansko povišanje glede na julij 2024 je 12,35 %, saj so se sodniške plače, kot tudi plače ostalih javnih uslužbencev, od leta 2012, na katerega se opira odločba ustavnega sodišča, zviševale zaradi usklajevanja z inflacijo in povišanjem za en plačni razred. Za napačno interpretacijo se opravičujemo.