Bolezni srca in ožilja, med njimi je tudi možganska kap, povzročijo največ smrti po svetu. Po podatkih Svetovne zveze za srce zahtevajo kar 17,5 milijona življenj na leto.

Slovenci nismo odporni proti boleznim srca in ožilja
V Sloveniji je leta 2002 zaradi bolezni srca in ožilja umrlo 228 ljudi na 100.000 prebivalcev, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Raziskave so pokazale, da je bila tega leta zaradi bolezni, povezanih s srcem in ožiljem, v EU-ju najvišja umrljivost v Bolgariji, kjer je umrlo 554 ljudi na 100 tisoč prebivalcev, najnižja pa v Franciji; 118 smrti na 100 tisoč prebivalcev.

Podatki Evropske zveze za srce kažejo, da v EU-ju vsako leto umre dva milijona prebivalcev, katerih smrt je povezana z boleznimi srca in ožilja. Največ smrti nastopi zaradi koronarne srčne bolezni. Stopnja umrljivosti je najvišja v Vzhodni Evropi.

Pozor na dejavnike tveganja
Dejavniki tveganja za te bolezni so visok krvni tlak, visoka vrednost holesterola v krvi, povišan krvni sladkor, kajenje, čezmerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti in neuravnotežena prehrana. Svetovna zveza za srce za zmanjšanje tveganja priporoča uživanje sadja in zelenjave vsaj petkrat na dan, vsaj 30 minut telesne dejavnosti dnevno, manjšo uporabo soli v prehrani, opustitev kajenja in vzdrževanje zdrave telesne teže.