Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede med drugim določa, da so lahko za svoje delo ocenjeni tudi javni uslužbenci, ki dela niso opravljali več kot šest mesecev, vendar le, če je to bilo zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali starševskega varstva. Zaradi te določbe so v slabšem položaju tisti javni uslužbenci, ki so z dela dolgo odsotni zaradi drugačnih zdravstvenih stanj, invalidnosti, starševstva in družinskega statusa.

Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) je ocenil, da je takšno razlikovanje pri ocenjevanju javnih uslužbencev neupravičeno. Ministrstvu za javno upravo je zato priporočil, naj uredbo spremeni in odpravi diskriminacijo.

Zagovorniku se je sicer zaradi domnevne diskriminacije pritožila javna uslužbenka, ki je bila v določenem koledarskem letu več kot pol leta odsotna z dela zaradi bolezni, ki ni bila posledica poškodbe pri delu ali drugače povezana z njenim poklicem. Zato za tisto leto ni prejela ocene delovne uspešnosti, ki je podlaga za napredovanje javnih uslužbencev. Kar je bila posledica določila uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede.

Prijaviteljica diskriminacije je menila, da bi morala oceno dobiti tudi sama, saj njena bolezen oziroma njeno zdravstveno stanje po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo in Zakonu o delovnih razmerjih prav tako kot poklicne bolezni ali poškodbe pri delu spada med osebne okoliščine, zaradi katerih nihče ne bi smel biti deležen slabše obravnave.

Zagovornik je v postopku ugotovil, da je položaj javnih uslužbencev, ki po uredbi še prejmejo oceno kljub dolgotrajni odsotnosti, in tistih, ki je ne, v bistvu enak. "V obeh primerih gre za to, da javni uslužbenci zaradi svoje osebne okoliščine več kot šest mesecev ne opravljajo dela. Uredba pa določa boljšo obravnavo nekaterih uslužbencev z določenimi osebnimi okoliščinami v primerjavi z drugimi, ki imajo drugačne osebne okoliščine, kot je to trdila prijaviteljica diskriminacije," je navedel Zagovornik, ki je ocenil, da je to neustrezno, saj je z vidika prepovedi diskriminacije nepomembno, kako in zakaj nastane določena osebna okoliščina, zaradi katere določeni javni uslužbenec ne more na delo več kot pol leta.

MJU Zagovorniku tudi ni predstavil argumentov, na podlagi katerih bi ugotovljeno razlikovanje lahko obravnavali kot dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije. Zato je bilo ugotovljeno, da je obstoječa ureditev neutemeljena in diskriminatorna. MJU je Zagovornik priporočil, naj uredbo spremeni in odpravi diskriminacijo.