Kot pravi, gre za "nesprejemljive napake", med njimi pa izpostavlja zagroženo zaporno kazen 20 let za storilca umora, ki hkrati stori še drugo kaznivo dejanje, in razpolovitev zastaralnih rokov za izvršitev zaporne kazni.

Zalar: Kmalu posebna skupina, ki bo pregledala zakonik
S prvo določbo se po Zalarjevih besedah ogroža varnost državljanov, druga pa naj bi številnim posameznikom omogočala, da se izognejo prestajanju zaporne kazni.

Verjetni novi minister za pravosodje pojasnjuje, da se je zaradi pomanjkljivosti kazenskega zakonika "novonastajajoča koalicija zavezala, da bo v roku dveh mesecev po konstituiranju vlade oblikovala posebno ekspertno skupino strokovnjakov, ki naj pregleda trenutno stanje v zvezi s kazenskim zakonikom, in predlaga, kaj pravzaprav storiti".

Zalar meni, da je med mogočimi ukrepi interventna sprememba zakonika.

Predsednik odbora LDS-a za pravosodje je dejal še, da so se prihodnji koalicijski partnerji v še nepodpisani koalicijski pogodbi zavezali k uresničitvi neizvršenih odločb ustavnega sodišča brez odlašanja.

Šturm: Rešitve bo morala poiskati stroka
Minister za pravosodje v odhodu Lovro Šturm pa je ob dnevu pravosodja na očitke Zalarja dejal, da bo morala ustrezne rešitve za omenjene težave zakonika najti stroka.

Na drugi strani predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen zaradi prekratkega roka za uveljavitev zakonika pričakuje težave pri njegovem izvajanju. Sodniki namreč za izobraževanje niso imeli veliko časa, je poročal Radio Slovenija.

Pravosodno ministrstvo zavrača Zalarja
Ministrstvo za pravosodje pa je zavrnilo Zalarjeve navedbe, da se storilcu, ki stori kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen 30 let, "izplača" storiti še drugo kaznivo dejanje, ker lahko sodišče po novem kazenskem zakoniku izreče največ 20-letno enotno kazen. Po navedbah ministrstva lahko sodišče izreče tudi 30-letno enotno kazen.

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da dosmrtni zapor in tridesetletna zaporna kazen absorbirata vse druge izrečene kazni, enako pa velja tudi za vsako izrečeno kazen od dvajset do trideset let zapora.

Na Zalarjeve navedbe, da so se zastaralni roki za izvršitev zapornih kazni prepolovili, na ministrstvo odgovarjajo, da je pravilna rešitev, da je zastaranje izvršitve kazni za polovico krajše kot zastaranje kazenskega pregona, saj naj bi podaljševanje teh rokov bilo za obsojenca nečloveško, so zapisali na ministrstvu, kjer tudi zavračajo navedbe, da je z nekaterimi določbami novega kazenskega zakonika ogrožena varnost državljanov.

M. N. / B. K.