Odbor je danes razpravljal o problematiki odkritih nerazglašenih oporok. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj, da se izognejo odškodninskim tožbam zoper državo, izoblikuje merila za sklepanje zunajsodnih poravnav, omenjenemu sodišču in sodnemu svetu ter pravosodnemu ministrstvu pa tudi, naj preverijo obstoj elementov osebne odgovornosti.

Sklep, da je treba iskati tudi osebno odgovornost, so predlagali poslanci NSi-ja, ki so tudi zahtevali sklic nujne seje odbora. "Če kje, se lahko tukaj išče subjektivna odgovornost brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov," je dejala poslanka stranke Iva Dimic.

Vsaj poskušati najti odgovorne
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je izrazil dvom, da bodo za deset let nazaj prišli do osebe, ki je odgovorna, da oporoka ni bila vnesena v centralni register oporok, kljub temu pa bodo na ministrstvu po njegovih besedah v okviru svojih pristojnosti morda ugotavljali tudi osebno odgovornost. "Trenutno čakamo ustrezna poročila, pri čemer nas zlasti zanima, ali kakšno sodišče posebej izstopa po številu nerazglašenih oporok glede na njegovo velikost. V takšnih primerih bi lahko zahtevali tudi iskanje odgovornosti," je dejal.

Vinka Gorenaka (SDS) je zmotil nedavni javni nastop podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto, v katerem naj bi dejala, da iskanje subjektivne odgovornosti ni smiselno. "Strinjam se, da je marsikdo izmed odgovornih že umrl, težko je v teh primerih dokazati tudi kaznivo dejanje, tudi disciplinska odgovornost zastara v razmeroma kratkem času, bi pa lahko odgovornost vsaj poskušali najti," je dejal. Ob tem je dodal, da na ta način v javnosti nastaja "neki vtis, ki ni dober".

Poravnava kot neka vmesna pot
Večina članov odbora je danes sicer presodila, da ni dovolj, da je vrhovno sodišče tiste, ki so bili odškodovani, zgolj suhoparno napotilo na pravdo, zato je sprejela že omenjeni sklep, naj vrhovno sodišče v sodelovanju z ministrstvom oblikuje merila za zunajsodno poravnavo z oškodovanci.

Mnenju, da bi to bila prava pot, se je pridružil tudi Klemenčič, ki se mu zdi pomembno, da najdejo neko vmesno pot "v smislu poravnave". "Nobenega dvoma namreč ni, da je v tem primeru odgovorna država," je dejal.

Dva zahtevka za odškodnino že zavrnjena
Omenjena sklepa so podprli tudi poslanci koalicije. Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je dodal, da je "ljudem treba pomagati, in to hitro in čim ugodneje zanje". "Le tako si boste povrnili ugled," je dejal navzočim predstavnikom sodstva.

Po besedah generalnega državnega pravobranilca Jurija Groznika so na državnem pravobranilstvu do zdaj prejeli tri zahtevke za odškodnino v predhodnem postopku in eno tožbo. Dva zahtevka za odškodnino v predhodnem postopku so zavrnili, v enem primeru pa je bila sklenjena zunajsodna poravnava.