Nadzor lahko opravita le nadzorni veleposlaništvi, to pa sta v konkretnem primeru veleposlaništvi v Švici in Luksemburgu, je za Radio Slovenija pojasnil, generalni sekretar na MZZ-ju Stanislav Vidovič. MZZ namreč nima nobenih zakonskih pooblastil za preiskovanje dela častnih konzulov, je pojasnil in hkrati napovedal, da bodo pri oceni ukrepov upoštevali tudi razkrite dokumente. Končno besedo o morebitni razrešitvi pa bo imela vlada, je še dejal.

Franc Zlatko Dreu, častni konzul v Luksemburgu, je bil leta 2006 nekaj mesecev tako pooblaščenec kot tudi lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov. Za časnik Delo je navedbe zavrnil, češ da je pravi lastnik namesto svojega imena vpisal njegovo. "Ne vem, zakaj, mogoče po pomoti," pojasnjuje Dreu, ki tudi zanika, da bi ustanavljali podjetja v davčnih oazah za slovenske državljane. Kot trdi, od leta 2002 poslovno ni aktiven, a podatki kažejo, da je pooblastila za upravljanje podjetij dobival še več let po tem datumu.

Častni konzul Slovenije v Liechtensteinu Donat P. Marxer pa naj bi bil edini družbenik v podjetju na Sejšelih, ki ga je pozneje prevzelo njegovo liechtensteinsko podjetje. Pri panamski družbi Mossack Fonseca je bil celo na seznamu politično izpostavljenih posameznikov, kar si je prislužil prav s funkcijo častnega konzula. Na zunanjem ministrstvu niso vedeli za njegove posle. Če bi se ti izkazali za sporne, bi ukrepali, so sporočili z ministrstva.

Iz podjetja Outfit7, ki je v lasti zakoncev Ize in Sama Login in o katerega vpletenosti se že od začetka afere ugiba, so sporočili, da niti Loginova niti nihče drug v imenu podjetja ni nikoli sodeloval s panamsko družbo Mossack Fonseca. V Outfit7 poudarjajo, da zakonca nikoli nista imela podjetja zunaj Evrope, imajo pa hčerinske družbe v Združenih državah, na Kitajskem, v Hongkongu in Južni Koreji.