Državne institucije ne kažejo veliko posluha za potrebe mobilnih delavcev iz tujine, zlasti za voznike tovornjakov, ki večino svojega časa preživijo na poti, kjer tudi prenočijo. Kljub temu pa morajo imeti v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče. Temu so namenjena podjetja, ki sodelujejo z delodajalci in jim urejajo vso potrebno dokumentacijo pri zaposlovanju tujca, hkrati pa mobilnim delavcem zagotavljajo tudi možnost prijave začasnega prebivališča.

"Pri nas imamo na voljo 20 postelj, ki jih lahko ti delavci uporabljajo, na ta naslov pa tudi prejemajo pošto," pripoveduje sodelavka enega izmed teh podjetij. Za prijavo začasnega prebivališča mora delavec odšteti 20 evrov mesečno, prejme pa poleg prijave naslova tudi možnost prenočitve, kadar jo potrebuje. "Ti delavci so v tovornjaku po mesec dni ali več, potem pa ob prostih dneh odidejo domov k svojim družinam. Dejansko tukaj prenočijo zgolj takrat, kadar morajo urediti kaj na upravni enoti ali finančni upravi."

Skrajni ukrep tudi izbris iz registra
Prav zaradi manjšega povpraševanja po dejanski nastanitvi je na tovrstnih naslovih, namenjenih občasni prenočitvi mobilnih delavcev, prijavljenih več kot sto začasnih prebivalcev, kar pa je zmotilo upravne enote, ki so začele s postopki za ugotavljanje fiktivnih prijav prebivalcev. Skrajni ukrep takega postopka je lahko tudi izbris iz registra, kar je še posebej prestrašilo delavce v postopkih.

Stališče ministrstva za notranje zadeve je namreč, da je namen zakona o prijavi prebivališča vodenje evidenc ljudi glede na naslove, kjer dejansko prebivajo. Množično prijavljanje tujcev na določenem naslovu pa po oceni ministrstva ni skladno z namenom zakona. Na ministrstvu sicer ne opredeljujejo, kakšno število prijavljenih ljudi na enem naslovu je še sprejemljivo, saj bi omejevanje po oceni ministrstva omejevalo ustavno pravico posameznikov.

Globa kljub mnenju MNZ-ja
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da zakon o tujcih predvideva, da se ob izdanem dovoljenju za prebivanje tujec mora prijaviti na kraj, kjer prebiva, saj se mu v nasprotnem primeru dovoljenje lahko razveljavi. Vendar pa ob tem ministrstvo navaja, da zakon predvideva tudi izjeme, kot so delavci, napoteni na delo v tujino in vozniki v mednarodnem prometu, katerim se dovoljenje za prebivanje ne razveljavi, tudi če ne prijavijo začasnega prebivališča.

A to stališče ministrstva naleti na številne težave, s katerimi se v praksi srečujejo delavci, ki ne prijavijo začasnega prebivališča. V praksi težavo predstavlja že policija, saj je zaradi neurejenega začasnega prebivališča oglobila tujega voznika, ki je delal za slovensko podjetje. Globo 500 evrov pa je moral plačati prav zaradi kršitve zakona o prijavi prebivališča.

Upravne enote brez enotnega mnenja
Zakon o prijavi prebivališča pa si drugače interpretirajo tudi posamezne upravne enote. Tako so v podjetju, ki posreduje pri zaposlovanju tujih voznikov na 11 upravnih enotah, naslovili vprašanje, ali mora voznik v mednarodnem prometu imeti v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, če dela za slovenskega delodajalca. Stališču ministrstva so sledile le tri upravne enote, sedem upravnih enot pa je, sklicujoč se na zakon, odgovorilo, da je tak tujec dolžan prijaviti začasno prebivališče, medtem ko iz ene upravne enote odgovora niso prejeli.

Pri tem so na eni izmed upravnih enot prejeli tudi ustno pojasnilo, da so vozniki v mednarodnem prometu specifični tudi z drugih pravnih vidikov, zato naj bi bilo treba počakati na ustrezne zakonske spremembe. Težava je namreč tudi v zakonu o voznikih, ki veljavnost vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, pogojuje z dnem prijave začasnega prebivališča, slednje pa je potrebno tudi za izdajo vozniškega dovoljenja v Sloveniji. Na MNZ se te težave zavedajo in so ob tem že napovedali, da bo ministrstvo za infrastrukturo zakon o voznikih ustrezno popravilo, kar zahteva tudi direktiva EU.

Kaj bo z zdravstvenim zavarovanjem?
A težav s tem še ni konec, saj se vozniki, ki začasnega prebivališča ne prijavijo, srečujejo s težavami tudi ob sklepanju pogodb, kot je denimo naročniško razmerje za mobilno telefonijo. Bolj pereča pa je težava na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer sicer pri napotitvi delavca v tujino več ne zahtevajo začasnega prebivališča, a hkrati poudarjajo, da napotitve v tujino ne gre enačiti z opravljanjem dejavnosti v dveh ali več članicah, kjer je pri koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU za ZZZS bivanje v Sloveniji pomemben pogoj.

Delavci, ki so bili v minulih tednih pozvani na ugotovitvene postopke o tem ali dejansko prebivajo na prijavljenem naslovu, so tako v še večji negotovosti, saj poleg tega, da ministrstvo in ostale državne institucije sploh ne podajo enotnega odgovora na vprašanje, ali morajo prijaviti začasno prebivališče, ne ponujajo niti odgovora, kaj se bo zgodilo z njihovim vozniškim dovoljenjem in socialnimi pravicami, če začasnega prebivališča ne bodo imeli prijavljenega ali če bodo izbrisani.