Razpravo o problematiki zastaranja kazenskih zadev je sprožil predlog Nove Slovenije, po katerem bi zastaralni rok za kazenski pregon prenehal teči z začetkom glavne obravnave na sodišču. Poslanci so predlog zavrnili.

Nad njim je naravnost ogorčen tudi predsednik odvetniške zbornice Janez Starman: "To je zgrešeno. Da se sploh pride na idejo, da bi nekdo lahko bil za vedno v kazenskem postopku, se mi zdi v Republiki Sloveniji v letu 2024 nepojmljivo."

Da morajo biti zastaralni roki jasno določeni, opozarjajo tudi na vrhovnem sodišču. Tina Brecelj poudarja, da je "ključna predvidljiva ureditev zastaralnih rokov kot odraz jamstva, da bo kazenskopravni odziv časovno omejen".

Če bi sodišču dali neomejeno dolg čas za odločitev, bi lahko imelo celo negativen učinek, pravi vrhovni tožilec Boštjan Jeglič. "Psihološko je, da si potem vzameš več časa za razmislek. Zato bi lahko bil ta učinek negativen."

O najpogostejših vzrokih za zastaranje zadev pa sodnik specializiranega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc pravi, da so to "nesodelovanje, nedosegljivost, izmikanje strank, ko je zelo blizu zastaralni rok".

Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj ob tem pojasnjuje: "V Sloveniji so roki za zastaranje kazenskega pregona med najdaljšimi v državah Evropske unije."

Kazenskopravna stroka zato svari pred prenagljenimi spremembami zakonodaje v povezavi s problematiko instituta zastaranja.