"Kolege bom vedno v celoti podpirala," v zvezi s stavko tožilcev pravi Katarina Bergant ob začetku šestletnega mandata na mestu generalne državne tožilke. Pojasnila je, da ni stavkala, ker je kot predstojnica organa, takrat še v funkciji vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, dobila sklep o stavki in je morala organizirati delo, torej je bila neke vrste delodajalec. Glede ureditve plačne problematike ostaja zmerna optimistka. Na mizi je interventni zakon, s katerim naj bi uresničili ustavno odločbo o sodniških plačah, na katere so vezane tudi tožilske. V zvezi z informacijami, da bi to veljalo samo za sodniške plače, zagovarja dialog in verjame, da je državno tožilstvo tako pomemben organ za državo, da bo poskrbela za njegovo dobro delovanje.

Prvostopenjski tožilci bi morali biti enotni

V vsakem organu so možnosti za izboljšave, v državnotožilski organizaciji jih je največ na področju zakonodaje, meni Katarina Bergant. "Uvedba enotnega prvostopenjskega tožilca bi bila dobra ne samo zaradi lažjega zapolnjevanja delovnih mest, tudi z delovnopravnega vidika se mi zdi primerno, da so tožilci plačani za tisto, kar delajo." Kot pojasnjuje, imajo danes na prvih stopnjah okrajni državni tožilci enako količino dela in to je tudi enako zahtevno kot pri okrožnih državnih tožilcih. "V tem je bistvena razlika s sodišči."

Specializirano državno tožilstvo potrebuje več stroke

Zastaranje ne glede na zahtevnost zadeve po spremembi zakonodaje in podaljšanju ne bi smelo biti več problem, poudarja Katarina Bergant. "Specializirano državno tožilstvo nedvomno ostaja paradni konj državnega tožilstva. Na njem se gradi ugled, percepcija javnosti do tožilstva in do enakosti pred zakonom, saj obravnava korupcijska kazniva dejanja in vidne javne osebnosti. To oblikuje percepcijo javnosti, da zakonodaja velja za vse." Ob tem poudarja, da je treba specializirano državno tožilstvo najprej kadrovsko stabilizirati. "Razmišljam tudi o možnosti, da bi se trajno zaposlilo ali angažiralo določene strokovnjake davčne in gospodarske stroke, s čimer bi specializiranemu državnemu tožilstvu že od začetka preiskovanja omogočili boljše delo in širok nabor znanj."

Milejše kazni za migrante?

Glede omilitve kazni za nezakonite prehode meje pravi, da je na pravosodnem ministrstvu zelo dejavna delovna skupina, ki oblikuje predlog sprememb zakonodaje v skladu z direktivo, po kateri bi imeli tudi privilegirano obliko kaznivega dejanja, vendar le za enkratne prehode. V zvezi s tem bi znižali le spodnjo mejo kazni, kar bi tožilcu dalo večji manevrski prostor v sporazumu o priznanju krivde ali pa pri predlogu kazenske sankcije.

Pogovor v celoti lahko poslušate v oddaji Ob osmih.

Bila je tudi gostja v Odmevih. Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnjem videu.