Državni zbor je z 82 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo stvarnopravnega zakonika, ki jo je predlagala Državljanska lista. Podprle so jo vse poslanske skupine in vlada, poroča STA.
Na ministrstvu za pravosodje na tem področju letos sicer niso načrtovali sprememb, vendar pa je po nekaterih opozorilih medijev in stroke, da se lahko institut zemljiškega dolga preveč preprosto zlorabi za izigravanje upnikov, minister to problematiko uvrstil med nujne prioritete.

Zlorabe predvsem v zadnjih letih
Zemljiški dolg v slovenskem pravnem sistemu poznamo 10 let. Pri zavarovanju dolga ima podobno vlogo kot hipoteka, s to razliko, da imetnik dolga iz zemljiške knjige ni razviden. Ustanovitev zemljiškega dolga je namreč enostranski pravni posel, v katerem lastnik nepremičnine ali upnik v soglasju z lastnikom od sodišča pridobi t. i. zemljiško pismo. To lahko nato kot garancijo, denimo za posojilo, izroči posojilodajalcu, ki na podlagi pisma, če posojilo ni poplačano, terja dolg.

Prvih osem let se praktično ni uporabljal - vpisanih je bilo od 60 do 90 zemljiških dolgov letno. Leta 2011 se je položaj spremenil. V zadnjih dveh letih je bilo vpisanih več kot dva tisoč zemljiškoknjižnih dolgov. Lani skupaj več kot 700, samo letos avgusta in septembra skoraj 430, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Vpisovali so se tudi obtoženi
Čeprav naj bi ta institut služil za lažje pridobivanje posojil, se, kot je ugotovilo tudi ministrstvo, v zadnjem času uporablja predvsem z drugim namenom, to je kot zaščito pred morebitno izvršbo ali stečajem ali za zavlačevanje izvršilnega postopka. Gre torej za skrivanje premoženja pred upniki oziroma organi pregona in v veliko primerih obstaja sum, so zemljiškoknjižni dolgovi lažni.

Po poročanju medijev naj bi zemljiški dolg vpisali tudi Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Marko Jaklič, Robert Časar, Romana Pajenk, Roman Glaser in celo nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler.

Lastnik pisma po navadi ni znan
Upniki ne morejo pridobiti zahtevanega denarja, saj lahko sicer predlagajo izvršbo, a so po prodaji nepremičnine na vrsti šele po plačilu zneska, zavarovanega z zemljiškim dolgom. Upniki imajo sicer možnost, da veljavnost zemljiškega dolga izpodbijajo, vendar pa lahko to storijo šele po tem, ko se lastnik zemljiškega pisma razkrije.

To pa se lahko v izvršilnem postopku zgodi tudi šele po prodaji nepremičnine in razdelitvi kupnine, kar pa le podaljšuje čas, ko bi lahko upniki dokazali ničnost zemljiškega dolga in prišli do denarja.