Država za odškodnine izbrisanim trenutno nima denarja, je pravi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Izpostavlja, da se je do zdaj v razpravah o izbrisanih zagotavljalo, da odškodnin ne bo.
Če pomnožimo 20.000 evrov, koliko jih je vsakemu izmed šestih posameznikov določilo sodišče, s številom izbrisanih, "pridemo do grozljivih številk, teh številk pa vlada s proračunom, ki ga ima na voljo, ne more pokriti", je dejal minister in dodal, da gre za številke na ravni višine varčevalnega svežnja, ki ga je Slovenija sprejela pred kratkim.
"Pred vlado je težka naloga, kako zadevo realizirati, v tem trenutku ne vidim rešitve," je dejal. Dodal je, da je treba vse natančno preučiti in videti, kako naprej. "Zadeva ni enostavna," je poudaril.
Odločitev sodišča je nedvomno zgodovinska in je dokončno potrdila nezakonitost izbrisa ter njegovih posledic, je prepričan odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci. Višina odškodnin šesterici bo po njegovem mnenju predstavljala tudi izhodišče za določitev zneskov, ki jih bo treba priznati vsem izbrisanim. Temu se slovenska vlada ne bo mogla izogniti, je poudaril, saj bi se ostali izbrisani v nasprotnem primeru lahko enostavno obrnili na sodišče, ki bi zopet odločilo tako, kot je v torek. Sicer pa je Saccucci prepričan, da bo vlada nemudoma našla sredstva za izplačilo odškodnin šesterici. Glede izplačila odškodnin ostalim pa odvetnik izpostavlja, da sodišče ni zahtevalo, da se takoj začne z izplačevanjem odškodnin. Navsezadnje bo treba določiti tudi kriterije in pogoje za izračun povzročene škode, saj ta ni bila nujno enaka za vse. "Mislim, da si bomo tako mi kot vlada zdaj vzeli to leto dni časa, da bomo našli usklajeno rešitev, ki bo lahko razumna in pravična za žrtve, vzdržna za vlado in skladna s sodbo sodišča," je še dodal.
"Država mora sprejeti zakon in kriterije"
Če je evropsko sodišče Sloveniji nedvoumno naložilo, da mora oblikovati sistem za izplačilo odškodnin izbrisanim, mora Slovenija to storiti, saj so k temu zavezane vse podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa je poudaril pravnik Rajko Pirnat, ki sicer ni želel komentirati, kaj razsodba pomeni za vse preostale izbrisane, saj bi moral, kot je dejal, sodbo prej natančno proučiti. "Predvsem je tu pomembno, kaj, če sploh kaj, je omenjeno sodišče reklo o zastaralnih rokih," je dejal.
Njegova kolegica Dragica Wedam Lukić meni, da bi Slovenija morala sistem izplačil odškodnin urediti podobno kot izplačila žrtvam vojnega nasilja. Sodba je zanjo, ki je bila ustavna sodnica v času prvega odločanja ustavnega sodišča o izbrisanih, tudi dokaz, da se je sodišče takrat pravilno odločilo.
Prepričana je, da razsodba s pravnega vidika pomeni, da mora država v letu dni ureditit sistem odškodnin tudi za ostale izbrisane in meni, da to pričakuje tudi evropsko sodišče, "saj če bo vsak sam vodil postopek pred sodišči, se bo to spet vleklo in obremenjevalo sodišča. Sama navodilo sodišča razumem tako, da mora država sprejeti zakon in določiti neke kriterije za izplačilo odškodnin. Je pa jasno, da bo to lahko spet predmet razsojanja pred evropskim sodišče, če kriteriji ne bodo takšni, kot pričakujejo izbrisani."
Evropsko sodišče je v torek šestim tožnikom, t.i. izbrisanim prisodilo po 20 tisoč evrov odškodnine zaradi nematerialne škode po izbrisu iz registra prebivalcev Slovenije. Sodniki so odločitev sprejeli soglasno, nekateri pa so priložili ločena mnenja, saj se niso strinjali, da se iz odločitve izloči štiri od skupaj 11 tožnikov (eden je med tem umrl).
Slovenski sodnik: Oblas ni upoštevala slovenskih sodišč
Ločeno a pritrdilno mnenje je priložil tudi slovenski sodnik Matjaž M. Zupančič, ki je zapisal, da bo z razsodbo evropskega sodišča vendarle zadoščeno pravici. Opozoril je, da je slovensko sodišče dvakrat ugotovilo nezakonitost izbrisa, a se je oblast odločila odločbo ignorirati. "Ceno bodo zdaj plačali slovenski davkoplačevalci," je zapisal.
Nevladne organizacije pozdravile razsodbo
Odzvale so se tudi nekatere nevladne organizacije in v skupnem odzivu torkovo sodbo evropskega sodišča o izbrisanih pozdravile in jo ocenile kot izjemen uspeh.
Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Združenje za varstvo človekovih pravic (Unione Forense per la tutela dei diritti umani) in Amnesty International Slovenije so v skupnem spletnem odzivu poudarili, da že dve leti opozarjajo na to, da so leta 2010 sprejete zakonske rešitve nezadostne in da bi jih bilo treba revidirati.
"Pričakujemo, da se bo glede na vsebino sodbe vlada s problemom izbrisa morala znova pričeti ukvarjati, da bo v skladu s sodbo v enem letu pripravila celovite ukrepe ter da bo v njihovo načrtovanje vključila tudi predstavnike izbrisanih," so zapisali.
"Sodba za Slovenijo zelo pomembna"
Ocenili so, da je sodba za Slovenijo zelo pomembna, saj "nas sili k soočenju z dejstvi iz preteklosti in k priznanju, da je izbris pomenil kršitev človekovih pravic". Prepričani so, da sodba oblasti nagovarja, da prevzamejo odgovornost in v celoti popravijo storjene krivice.
Hkrati pa izpostavljajo za izbrisane manj ugodne plati sodbe. Nevladne organizacije namreč ugotavljajo, da je sodišče zaradi procesnih razlogov kršitev konvencijskih pravic ugotovilo samo za šest od desetih pritožnikov. "Vendar to po naši oceni ne vpliva na popravo krivic na nacionalni ravni, saj mora država ustrezne ukrepe za priznanje škode sprejeti za vse izbrisane," so zapisali.
Sodišče potrdilo sodbo iz leta 2010
Kot je znano, je Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji v torek razsodilo, da slovenskim oblastem ni uspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih. S tem je potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je sodišče ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V torek pa je sodišče ugotovilo kršitev še enega člena konvencije, ki govori o prepovedi diskriminacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje