23-letnik je v prvem delu pogovora za MMC razmišljal o življenju čez lužo, v drugem pa se je razgovoril o letošnji sezoni in možnosti Los Angelesa, da se še drugič zapored prebije v končnico in v njej v primerjavi z lansko sezono stori še korak več. Pogovor smo opravili takoj po koncu prvega treninga z Dustinom Pennerjem. Kopitar je bil prepričan, da je Penner pravi odgovor na "problem levega krila". Očitno je imel prav, saj je na sedmih tekmah, odkar igrata skupaj, dosegel 10 točk.

Največji problem te ekipe je položaj levega krila. V tej sezoni ste igrali s 14 različnimi hokejisti. Zdaj ste dobili Dustina Pennerja. Je lahko dokončna rešitev za ta problem?
Resnično upam, da je Dustin igralec, ki smo ga tako dolgo časa potrebovali in iskali. Danes je v dresu Kingsov opravil prvi trening. Je zelo velik in močan. Tudi njegov strel ni od muh. Mislim, da bo v prvi napad prinesel dodatno energijo in vrednost. Prav gotovo bomo v prvem napadu potrebovali nekaj tekem, da se spoznamo, uigramo in počasi zgradimo kemijo na ledu. Vsekakor sem optimističen!

Kako pa igralec vašega kova gleda na to, da se klub vsa leta trudi pripeljati ustrezno okrepitev, a mu zaradi spleta različnih dejstev nikoli ni uspelo pridobiti ustreznega hokejista?
Tako pač je, tudi to je del hokeja. Kakšni klubi več let iščejo ustreznega centra ali kakovostnega branilca. Naš največji problem zadnja leta je bil res kakovosten hokejist na levem krilu, a prepričan sem, da smo s Pennerjem zdaj tudi dobili pravo rešitev.

Ljubitelje Lige NHL ste navdušili z eno najbolj domiselnih podaj v letošnji sezoni (lob proti San Joseju). Je bilo to spontano ali uigrano?
Po pravici povedano, sva to z Dustinom Brownom na treningu že nekajkrat poizkusila, nikakor pa te poteze nisva "natrenirala". To je taka vrsta poteze, da obstajata le dve možnosti - lahko se pojaviš na vseh oddajah, ki prikazujejo poteze dneva, tedna ali pa pride do prepovedanega dolgega strela ali položaja. Res se morajo uskladiti vsi dejavniki(položaj igralcev na ledu, "timing", dolžina in smer ploščka, kje ta pristane ...). V tem primeru se je vse izšlo, na koncu je bila cela akcija videti res dobro.

Ali na treningih preizkušate še kakšen podoben "sladkorček", ki bi ga lahko v posebnih okoliščinah ponovili tudi na tekmi?
Ne, hokej je tako nepredvidljiva in hitra igra, da je težko reči, da bom na treningu nekaj naredil, potem pa to skušal ponoviti na tekmi. Ko v danem trenutku začutiš, da lahko narediš nekaj "drugače", potem improviziraš in to res narediš "drugače". Na mojo srečo se je v primeru loba proti San Joseju izšlo, če pa se bom kdaj znašel v kakšni drugačni situaciji, ko bom poskusil še s čim drugim, pa bomo videli, kako se bo vse skupaj takrat izšlo.

Kmalu vas čaka 325. zaporedna tekma v dresu Los Angelesa, s čimer boste podrli klubski rekord po številu zaporednih tekem (rekord je presegel včeraj na tekmi proti Nashvillu, op. a). Je tako vzdržjivost lahko natrenirati ali hokejist potrebuje tudi nekaj sreče?
Upam, da bom temu nizu lahko dodal še nekaj sto tekem (smeh). Upam, da ne bom dobil kakšne poškodbe. Brez dvoma je to poseben uspeh. To je dober kazalnik, da sem fizično dobro pripravljen. Seveda je povsem drugače, če imaš smolo - plošček te zadene v določen del telesa in ti zlomi kost, v tem primeru ne moreš storiti ničesar, saj se moraš najprej pozdraviti. Kar pa se tiče tkiv in mišic, pa mislim, da sem dobro pripravljen in na tem področju nimam veliko težav.

Vaša divizija je neverjetno izenačena, saj je med prvim in zadnjim mestom minimalna razlika, lahko se celo zgodi, da bo vseh pet klubov napredovalo v končnico.
Res je, nekajkrat se je to sicer že zgodilo. Prva leta, ko sem prišel v Los Angeles, smo bili Kingsi bolj ali manj na dnu divizije, a ta je bila vedno izenačena. Če ne na koncu sezone, pa je bila večina medsebojnih tekem res napetih in izenačenih. Lani smo v končnico prišli mi, San Jose in Phoenix. Letos je Dallas spet zelo dober, Anaheim je vedno neugoden. Po mojem mnenju je to kar najmočnejša divizija v ligi.

Prerez sezone kaže, da Los Angeles izjemno niha. Za vami so tri daljše serije zmag ter dve daljši seriji porazov. Kaj mora storiti vaša ekipa, da bi postala bolj konstantna?
To je težko reči, če bi poznali recept, ne bi toliko nihali in bi pogosteje zmagovali. Sezona je zelo dolga in do takih nihanj pač pride. Pogled na prejšnje sezone kaže, da so imele tudi druge ekipe številna nihanja, a če imaš vzpon v pravem času, se lahko vse uskladi, ekipa gre v končnico in lahko osvoji tudi naslov. V zadnjem času smo tudi mi našli pravo formo in upam, da se bomo uvrstili v končnico.

Končnica je najbrž osnovni cilj te sezone. Nadgradnja v primerjavi z lansko sezono bi bila osvojitev ene serije. Kako daleč lahko posežete v tako izenačeni Zahodni konferenci?
Seveda, prav gotovo si želimo priti en korak dlje kot lani, ko smo si nabrali prve izkušnje. Zdaj vemo, kaj moramo storiti, da se prebijemo v končnico in tudi, kaj moramo storiti, da dobimo serijo. Lani je veliko ljudi pričakovalo, da nas bo Vancouver kar pometel iz končnice, a smo igrali res dobro. Upirali smo se jim res dobro, a za veliko večino igralcev, vključno z mano, je bil to šele prvi nastop v končnici. Tako je bilo za nas vse nekaj novega in vznemirljivega. Vemo, kaj hočemo doseči - nadgraditi lansko sezono.

Kako ste sami zadovoljni s svojo igro? V primerjavi z začetkom kariere ste dvignili raven igre v obrambi, nekajkrat ste le dejali, da pogrešate kakšen zadetek več. Do višje številke vas loči tudi nekaj smole, saj ste letos skoraj 20-krat zatresli okvir vrat.
To je res, imel sem res nekaj smole, a to je pač hokej. Sam sem prepričan, da se dolgoročno vse poravna in izniči. Včasih se te plošček med letom slučajno dotakne, spremeni smer in konča v mreži, ti pa si potem uradni strelec. Lani sem imel v tem času več zadetkov kot letos. Seveda ni problem v tem, da si ne bi želel zabiti gola. Včasih slabo zadenem plošček, včasih prileti v vratnico, včasih samozavest ni na najvišji ravni, a v zadnjih tekmah sem v vse boljši formi, kar se kaže tudi v številu zadetkov.

Vaš "hišni novinar" Rich Hammond je zelo pohvalil vašo delovno vnemo, recept za višje število golov vidi v tem, da včasih morda premalo streljate in raje razigravate soigralce. Ste morda premalo sebični?
Verjetno je tudi to del odgovora. Nekajkrat sem že govoril s trenerjem na to temo, večkrat mi je dejal, da bi lahko bil bolj sebičen in bi lahko večkrat streljal na gol. S tem se tudi sam strinjam, a igra je tako hitra, da je treba hitro reagirati. Pogosto se je potrebno odločiti v desetinki sekunde, takrat se očitno res večkrat odločim za podajo kot pa strel. Zavedam se, da bo treba več streljati.

Eden najbolj krutih obrazov profesionalnega športa v Severni Ameriki predstavljajo menjave. Danes igrate s soigralcem, ta pa že jutri lahko poslan na povsem drug del celine. Marco Sturm z vami, denimo, ni igral niti dva meseca.
To je res krut del tega športa. Na srečo tega še ne vem, saj sam še nisem bil "tradan". Najtežje se je posloviti od igralca, na katerega se navežeš in skleneš prijateljstvo. Marco se je komaj dobro vklopil v ekipo, pa jo je moral že zapustiti. Z njim sem govoril takoj zatem, ko je zvedel, da mora odpotovati v Washington. V njegovem glasu sem občutil, da ni bil najbolj navdušen. Sicer vem, da se bo dobro imel v Washingtonu, kjer imajo odlično ekipo. Težko se je posloviti od igralca. Konec koncev pa je to tudi posel, prej to sprejmeš, bolje je za vse vpletene.

Imate kaj stikov s Patrickom O'Sullivanom? Omenjeni igralec ima zelo žalostno osebno zgodbo, pri Kingsih je pustil zelo soliden vtis, po nekaj "tradih" pa je hitro izginil iz Lige NHL?
Ja, res je, Patrick je hitro izginil iz Lige NHL. Res mi je žal za njega, saj je dober igralec. Škoda, ker se mu ni izšlo. Upam, da se bo nekoč vrnil v to ligo in si ustvaril dobro kariero. Še vedno sva v stikih.

Še vedno ste zelo mladi, za seboj imate izjemen razvoj in lepo prihodnost. Tudi vodstvo kluba na vas resno računa, saj na vas in Drewu Doughtyju gradi prihodnost. Kako se počutite kot medijsko najbolj izpostavljen igralec?
Vse skupaj jemljem kot pohvalo. V čast mi je biti igralec, okrog katerega se gradi moštvo. Če pogledamo malo po ligi, so se v podobni situaciji znašli Toews v Chicagu, brata Sedin v Vancouvru, Dacjuk in Zetterberg v Detroitu. To so igralci, ki imajo veliko odgovornost in rad sem v taki družbi. Chicago in Detroit je z njimi že osvojil Stanleyjev pokal, Vancouver je letos v izjemno formi in je resen kandidat za naslov. Upam, da bom tudi sam uspešen in bom lahko izpolnil pričakovanja vodstva kluba.

A po drugi strani je lahko to tudi stresno. Prej ali slej vedno pride tudi serija nekoliko slabših iger, zvezdnik se tako hitro znajde pod plazom kritik navijačev, ki v tistem trenutku bolj vidijo visoko plačo kot pa odlične igre v preteklosti.
Koža mora biti vsekakor trda. Pred nekaj tedni mi res ni bilo lahko, ko sem v 20 tekmah dosegel en sam gol. Taka situacija res ni rožnata, vsi te sprašujejo, ali je kaj narobe. V mojem primeru ni bilo nič narobe, a enostavno, ko ti ne gre, ti pač ne gre. Psihično je treba biti trden, da se prebiješ iz krize, kar te potem naredi še močnejšega in boljšega igralca.

Kaj bi sporočili MMC-jevim bralcem, ki vas redno spremljajo in že ob sedmih zjutraj komentirajo vašo igro?
Upam, da nas bodo še tako zvesto spremljali. Upam, da jih bomo Kingsi čim bolj zaposlili z vstajanjem, tudi v letošnji končnici. Ob tem pa jih pozivam, naj navijajo tudi za preostale slovenske hokejiste, kjer koli že igrajo. Lahko le upam in si želim, da bo zaradi naše generacije še več mladih fantov začelo igrati ta šport, da se bo hokej pri nas razvil še na višjo raven.