34-letni Ljubljančan je celotno kariero igral v zeleno-belem dresu. Imel je tudi ponudbe iz tujine, v Beljaku pa je po najboljši sezoni v karieri (18 golov in 23 podaj v Ligi Ebel) dobil precej slabšo ponudbo od preostalih tujcev, saj "Slovenčki" v Avstriji niso tako cenjeni.

Doživel je številne vzpone in padce. V zadnjih sezonah ima Olimpija velike finančne težave in prav zaradi dolgov iz pretekle sezone ni igral na uvodnih 14 tekmah Lige Ebel. Po dogovoru z vodstvom kluba je zaigral v petek v Beljaku in v nedeljo proti rdečim bikom. Po dveh visokih porazih je spregovoril za MMC tudi o številnih drugih temah. Zelo se veseli igranja za slovensko reprezentanco, ki je popolnoma drug svet.

V Tivoliju ste odigrali prvo tekmo v letošnji sezoni. Verjetno si niste predstavljali, da boste prav na tem srečanju doživeli rekorden poraz na domačem ledu v Ligi Ebel?
Res smo bili slabi v obrambni tretjini od prvega do zadnjega, bili smo popolnoma izgubljeni na ledu. Podvajali smo njihove igralce v svoji tretjini in seveda je bil nato vedno nekdo sam pred vrati. Salzburg si je ustvaril ogromno priložnosti, nekaj golov smo jim preprosto podarili. Premalo smo drsali, nobene odločnosti ni bilo in visoka zmaga Salzburžanov je zaslužena.

Prvi vratar Jeff Frazee je počival po udarcu v koleno na prejšnji tekmi v Beljaku, mladi Jakob Raišp je imel zelo zahtevno nalogo. Branilci mu niso veliko pomagali.
Zelo se je želel izkazati, vendar s tako igro celotne peterke v obrambni tretjini mu nismo dali veliko podpore. Prepočasni smo bili, nobene prave reakcije ni bilo.

Uvodnih 14 krogov Lige Ebel ste si ogledali s tribune in dobili ste tudi drugačen vtis o dogajanju. Na nekaterih tekmah so se vaši soigralci izkazali. Najbolj so presenetili v Znojmu, a nihanja so zares velika.
Na zadnjih tekmah smo katastrofalno začeli. Tekmeci si priigrajo visoko prednost in nato je težko loviti zaostanek. V Beljaku v petek smo po prvi tretjini zaostajali z 0:4. V drugi in tretji tretjini smo igrali precej boljše, a vse skupaj je bilo misija nemogoče. Že šest ali sedem tekem smo izjemno slabo začeli, razlogov za to ne poznam, to je naloga za strokovno vodstvo. Vse preveč mislimo na napad, proti boljšim ekipam je treba najprej pomisliti na obrambo.

V Minsku ste igrali zelo dobro v reprezentančnem dresu, nato pa skoraj dva meseca niste igrali, le trenirali ste. Se vam to kaj pozna?
Mislim, da se veliko ne pozna. Že v Beljaku je naš napad deloval zelo dobro. Tekma proti Salzburgu je bila hitro izgubljena, vsi smo odpovedali.

Dolgo ste se pogajali z vodstvom kluba. So zdaj vse podrobnosti usklajene?
Dogovorili smo se. Lanska sezona ni bila pokrita in čakal sem več kot dva meseca. Želel sem, da se stvari premaknejo, hotel sem dobiti garancijo.

Vedno ste bili zvesti Olimpiji. V sezoni 2011/12 ste imeli najboljšo sezono v karieri, ko se je ekipa prebila v polfinale Lige Ebel z vašim zadetkom proti Albi v Tivoliju. Prejeli ste tudi ponudbo Beljaka, ki ga je takrat prevzel Hannu Järvenpää. Iz Tivolija je odpeljal najboljše tujce, želel pa si je tudi vas. Vam je zdaj žal, da niste sprejeli ponudbe?
Če bi bila takrat boljša ponudba od Beljaka, bi zagotovo odšel. Na žalost en Slovenček nima take veljave kot preostali tujci, s katerimi sem igral v napadu. Vsi drugi so dobili neprimerljivo boljše ponudbe, čeprav sem imel več točk od večine. Nisem želel oditi za vsako ceno v tujino. Tista sezona je bila finančno celotno pokrita, bili so precej boljši časi. Na žalost se je nato iz leta v leto vse skupaj le še slabšalo. Tega nisem mogel predvideti. Vsako sezono imam možnost za prestop v kakšen drug klub, vendar na vse skupaj vplivajo še druge stvari. Žena ima dobro službo, doma imam otroka. Raje sem z njim doma, ne bi ga rad gledal le prek računalnika, ko bi igral nekje v tujini. To mi je pomembnejše.

Ste v teh dveh mesecih, ko niste igrali, prejeli kakšne ponudbe iz drugih lig?
Seveda. Bila je možnost igranja v Franciji, na Danskem, v Italiji pa so se oglasili že maja. Verjel sem, da bom dobil poplačane obveznosti za nazaj, vedno se je dogovor prestavljal iz tedna v teden, a želel sem ostati doma.

Veljate za najbolj prepoznavnega igralca kluba, saj ste v Tivoliju celotno kariero. Kako gledate na zelo klavrno podobo Olimpije v zadnjih sezonah?
Že nekaj sezon smo prikovani na dno Lige Ebel. Psihično je zelo težko. Velikokrat visoko izgubimo, kar se v lanski sezoni ni dogajalo, vseeno smo bili malce bližje preostalim ekipam. Upam, da se bodo stvari popravile. Iz leta v leto je stanje slabše, gledalcev je vedno manj, zdaj jih lahko že preštejemo.

Ljubitelji hokeja v Ljubljani in privrženci kluba so upali, da se bodo časi izboljšali po odhodu direktorja Matjaža Seklja. Prišel je predsednik Marko Popovič, ki sodeluje s športnim direktorjem Jožetom Kovačem. Krivulja se noče obrniti navzgor.
Očitno so nekateri mislili, da bodo pokrovitelji kar sami dajali denar v Olimpijo, ko ne bo več Seklja. Zdaj je še slabše, pokroviteljev je vse manj. Vseskozi nekaj zamuja, res je težko. Igralci se trudimo, saj smo profesionalci.

Vodstvo kluba vedno zagovarja igranje v Ligi Ebel, težko si predstavlja Olimpijo v Alpski ligi, kjer zdaj zelo dobro igrajo Jeseničani. Kako vi gledate na to?
Možnost vedno obstaja. Jeseničani so se pravilno odločili. Igranje v Alpski ligi je edina pametna poteza, saj državno prvenstvo nima smisla. V naslednjih sezonah želijo priti v Ligo Ebel. Pri nas bo verjetno treba nekaj spremeniti, saj ne moreš večno delati minusa in nabirati dolgov. To ni moja odločitev, ampak je na potezi vodstvo kluba.

Reprezentanca ponuja precej svetlejšo sliko slovenskega hokeja. V Minsku ste si s tremi zmagami zagotovili nastop na olimpijskih igrah leta 2018. Tudi vaše igre so bile zelo dobre. Dosegli ste tudi zadetek proti Danski.
Ko prideš v reprezentanco, je tudi popolnoma drug svet. Vse je urejeno, igralci razmišljamo le o hokeju, ne ukvarjaš se z nobenimi drugimi stvarmi. Glavo imaš čisto. Zdaj imamo štiri hokejiste, ki igrajo pomembne vloge v Ligi KHL, Sabolič je eden izmed najboljših strelcev. Res ima izjemno sezono. Imamo izkušeno ekipo, ki je že dolgo skupaj. Vsi vemo, kaj moramo narediti, vsi napadi poznajo svoje naloge. Vsak igralec ve, kam se mora postaviti. Pri Olimpiji tega ni, mlada ekipa se večkrat kar izgubi na ledu in seveda se to na koncu pozna pri izidih.