Salzburg je v 4. polfinalni tekmi Lige Ebel s 5:1 premagal Medveščaka. Ko se človek po 21 letih vrne na hokejsko tekmo v ledeno dvorano Doma športov in ga pričaka približno enako vzdušje, se v mislih, najpozneje v tekmi - pravem spektaklu - obrnejo vsa ta leta.

Čas se je zavrtel nazaj
Zagreb je bil že v nekdanji državi vedno tudi hokejsko mesto, vsekakor pa vedno v senci drugih v hrvaški prestolnici še bolj popularnih športov. Ob koncu 80. let, ko se je v zadnjih izdihljajih poslavljala tudi nekdanja država, so pod zagrebško goro še enkrat poskušali zavladati hokejski sceni in pri tem predvsem ob pomoči slovenskih igralcev tudi uspeli.

Hokejisti so bili vedno cenjeni
Mnogi med njimi so bili sinoči na prepolnih tribunah zdaj tudi že ostarele zagrebške športne palače in pri gledalcih so bili vsi zelo spoštljivo pozdravljeni. V Zagrebu so pač hokejiste vedno znali ceniti, tista peščica, ki je zaigrala tudi v reprezentančni vrsti ob večinoma slovenskih igralcih, pa so bili tu pravi športni junaki.

Že 40 novih kandidatov
Zagrebško moštvo, ki je za uvod v avstrijskem prvenstvu seglo do polfinala, tokrat v največji meri diha s pljuči igralcev, ki so hokejsko zrasli na oni strani Atlantika in imajo hrvaške korenine. Za naslednjo sezono jih imajo že zdaj na seznamu novih 40, kar 70 odstotkov letošnjega moštva pa naj bi ostalo v skorajda milijonski hrvaški prestolnici.

Strah pred navijači je bil odveč
Na začetku sezone so se ob predstavitvi na Dunaju vodilni ljudje lige, skupaj z avstrijsko notranjo ministrico bali prav prihoda Zagrebčanov, predvsem njihove publike. Le-ta pa je včeraj bila najboljši del zagrebškega spektakla, ki ga žal niti v eni niti v drugi slovenski dvorani v zadnjih štirih letih nismo doživeli. Tudi v Tivoliju ne, ko so zeleno-beli v uvodni sezoni prišli celo do finala. V Zagrebu na nekaj takega, kot je športna tekma, gledajo drugače, najbrž pa so pomembne predvsem izkušnje, ki jih imajo v drugih športih in pri prirejanju zares odmevnih tekmovanj.

Slovenska čuvaja zagrebških ekip
Tudi tokrat pa brez slovenske primesi ne gre. Robert Kristan je junak zagrebškega občinstva. Tudi ob skromni predstavi je bil Lix sinoči največkrat omenjen igralec v modri opravi. Ko smo se želeli prepričati, kdo je bolj popularen v hrvaški prestolnici med obema slovenskima vratarjema, ki delujeta tu, hokejski Kristan ali rokometni Gorazd Škof, si večina ni delala težav. Enostavno so dejali, dokler sta naša in v našem klubu, sta oba najboljša.

Časi se spreminjajo
Prav omenjena športa pa sta v tej sezoni znala kar močno zasenčiti tudi Mamićev Dinamo, da o Ciboni, ki naj bi doživela velike spremembe, niti ne govorimo. Že primerjava v številu gledalcev, denimo, na nedeljskem gostovanju Olimpije v Draženovem domu in sinočnjo tekmo v polfinalu avstrijskega hokejskega prvenstva, pove vse. Časi se očitno res spreminjajo. Hokejski navdušenci v Zagrebu so na te čase morali res dolgo počakati, upamo, da bo našim ljubiteljem hokeja to dano prej, pa naj bodo privrženci rdečih ali zeleno-belih.