31-letni Brajkovič je po ne najbolj posrečeni epizodi pri Astani jeseni podpisal za ekipo UnitedHealthcare, tako da se vrača v ZDA, kjer je že kolesaril pri ekipah Discovery in Radioshack. Njegov največji uspeh je zmaga na kriteriju Dauphine leta 2010 in 9. mesto na Dirki po Franciji leta 2012. Na Dirki po Španiji je leta 2006 dva dneva nosil majico vodilnega, leta 2013 pa je po uvodnem dnevu (ekipnem kronometru) prav tako oblekel rdečo majico. Lansko sezono so zaznamovali številni padci, pravih rezultatov ni bilo in belokranjski kolesar je moral novo sredino poiskati v ekipi, ki nima World Tour licence. Z Janijem Brajkovičem smo se pogovarjali po dvotedenskih pripravah na Tenerifu.

Pred odhodom na priprave na Tenerife ste bili na Dirki po Andaluziji, vendar ste jo končali predčasno. Kaj je bilo narobe?
Žal sem bil spet udeležen pri padcu. V prvi etapi nas je bilo na tleh 60 kolesarjev. Padec ni bil nedolžen. Bolečine v križu so bile prehude in sem moral predzadnji dan odstopiti. K sreči ni bilo nič zlomljeno.

Ampak - po nesrečni lanski sezoni ste tudi ob uvodu v novo sezono padli. Očitno se vas še naprej drži smola ...
Ko ti enkrat padci pridejo v glavo, se začnejo dogajati ravno zato, ker o tem ves čas razmišljaš in kar kličeš nesrečo. To se je zgodilo lani. Za padce nisem bil sam kriv. Pač, znašel sem se tam. Vem, da bo tudi letos kak padec, vendar zdaj gledam na vse drugače in mislim, da se vendarle ne ponavlja lanska sezona. Tudi občutki so povsem drugačni.

Zaradi nove ekipe?
Da, vzdušje je popolnoma drugačno. Ne bom rekel, da je bila Astana kriva za vse. Nič ne morem reči proti njim, ne nazadnje se je športni direktor Gorazd Štangelj zelo trudil zame. Niso bili vsi proti meni, sploh ne, očitno pa se nismo ujeli. Moja in njihova mentaliteta sta si bili nasprotni. Ni bilo tistega klika. Že skoraj vso kariero sem vajen ameriških ekip, kjer je vse drugače. To me je pri Astani zmotilo že pri prvi dirki leta 2012.

Nekaj govoric je bilo, da so vas v Astani celo poniževali. Lahko poveste več?
Bolje, da ne pogrevamo več tega, ampak se osredotočimo v prihodnost.

Prav. Trdite torej, da je počutje dobro.
Super! V vsaki ekipi so kakšni problemi, tu jih še ni bilo. Amerika mi je vedno bolj pri srcu. Miselnost je drugačna, zelo odprti so.

Kaj vas tako navdušuje? Decembra ste na Twitterju navdušeno zapisali, da so za vami najboljše priprave.
V Ashevillu smo res lepo trenirali, čeprav je bilo mrzlo. Teren je dober, ceste so lepe, raznolike, veliko klancev je. V dveh tednih bi lahko vsak dan vozil po drugi cesti.

Vam ustreza, da so v ZDA ceste širše, ovinki preglednejši?
Vsekakor je prednost, da ni treba za vsako ceno voziti spredaj. Predvsem je pomembno, da je dirkanje bolj sproščeno.

Ampak biti toliko mesecev na drugi strani Atlantika, brez družine ...
Ni lahko. Vsako delo ima negativne plati. Nisem običajen delavec, ki bi bil osem ur v službi in šel domov. Ko me ni doma, me ni 24 ur, ko sem, sem doma vseh 24 ur. Treba bo potrpeti še nekaj let.

Vaše ekipe ni v elitnem razredu World Tour, ampak boste dirkali v prokontinentalni ekipi, kar seveda pomeni, da ne boste mogli voziti večine najpomembnejših dirk. Izjema utegne biti Dirka po Španiji. Kako bi lahko dobili vabilo za Vuelto?
Ena najpomembnejših dirk bo Criterium International 2015 konec marca (28. in 29. 3.) v Franciji. Gre za dvodnevno dirko s tremi etapami, ki bo precej vplivala na to, ali bomo dobili vabilo za Vuelto. Na tej dirki želim končati v ospredju, preden spet odidem v ZDA. Na začetku maja sledi najpomembnejša domača dirka, Dirka po Kaliforniji.

Kakšna bo vaša vloga v ekipi?
Bom kapetan in bom lahko dirkal na skupno razvrstitev. Isto velja za dirko v Koloradu. V ekipi bom edini, ki bo ciljal na visoko skupno razvrstitev.

Potem ko ste blesteli v kronometru, v zadnjem obdobju niste bili tako dobri. Ga letos več trenirate?
Do zdaj sem ga bolj malo, s toplejšim vremenom pa računam, da bo tega več.

Ko je bilo jasno, da se vaše obdobje pri Astani končuje - ste kljub slabi sezoni čakali na povabilo kakšne World Tour ekipe?
Sem čakal, a septembra, ko sem začel iskati novo ekipo, je bilo vse že polno in je bilo zelo težko dobiti prosto mesto v World Tour ekipi.

Je bila tudi kakšna možnost, da bi pristali v matičnem klubu, novomeški Adrii?
Nismo se kaj dosti pogovarjali, a če ne bi dobil ekipe, bi bila tudi to opcija. Adria je organizirana bolje kot marsikatera prokontinentalna ekipa.

Več let ste v kolesarski karavani, vozili ste že vse največje dirke. Kateri kolesarski zvezdnik je na vas pustil največji vtis?
Po značaju mi je zelo všeč Chris Froome, ker se kljub uspehom ni nič spremenil. Na preostale kolesarje ne gleda zviška, je zelo pošten, prijazen in se z vsakim brez težav pogovarja.

O Lanceu Armstrongu ste vedno govorili v presežkih. Se je po njegovih dopinških priznanjih vaš odnos do Armstronga kaj spremenil?
Odločil sem se, in to velja tudi za vso mojo ekipo, da se posvetimo pozitivnim stvarem in da ne gledamo v preteklost.

Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak si je v intervjuju za MMC zaželel, da bi si želel kdaj z vami kolesariti v klanec. Bi mu uresničili to željo?
Seveda, ni problema, sem takoj za, naj kontaktira z mano in se bova dogovorila.

Tomaž Okorn