Pisal se je 1. julij 1903, ko so kolesarji na dirki po Franciji opravili s prvimi kilometri. Natanko 110 let pozneje so bili kolesarji prvič na Korziki, ki je v letošnji uvod vnesla še nekaj dodatne nervoze, ki je na francoski pentlji stalna spremljevalka. Sploh v prvem tednu dirke, ko se stvari še postavljajo na svoje mesto. Za nameček so organizatorji letos poskrbeli še za dodatno nervozo med šprinterji, ki so svoje mišice do zdaj lahko razkazovali na zaključku v Montpellierju, kjer je še enkrat svoje sanje o uspehu na Touru pustil Jani Brajkovič.

Že od začetka Tour želi biti nekaj posebnega. Sprožila ga je slaba prodaja časnika L'Auto, ki je rešitev iskal v tekmovanju kolesarjev in v tem tudi uspel. V prvi izvedbi se je na pot podalo 60 kolesarjev, ki so v 19 dneh prevozili 2.500 kilometrov. Zdaj je teh kilometrov za skoraj tisoč več, s tem seveda tudi višinskih metrov, vse pa je ostalo znotraj treh tednov v juliju. Seveda se je obširno povečalo število nastopajočih, saj v zadnjem obdobju običajno na štart pripustijo 22 moštev s po devetimi kolesarji.

Tour tako kot tudi druge dirke vedno zahteva svoj davek in med večjimi osmoljenci dirke je tudi Brajkovič. Za zdaj je letos nastop končalo že 16 kolesarjev, prav gotovo pa bo tudi vsak naslednji dan terjal kakšen nov odhod domov. Skoraj je že kazalo na to, da bo karavano moral zapustiti še drugi slovenski predstavnik na jubileju Kristijan Koren. V etapi, ki jo je dobil njegov moštveni kolega Peter Sagan, se je Primorec že kmalu po začetku znašel na tleh in ob vsem nesrečno ob podlago udaril s komolcem. Navkljub bolečinam smo ga ob Slovakovi četrti zmagi na Touru v ospredju videli še tik pred končnim šprintom. Nato je z velikimi bolečinami, ki so jih lajšale tablete, preživel še obe etapi na prislovično slabih cestah v Pirenejih. Prav vsaka luknja v asfaltu je namreč povzročila izjemne bolečine, Koren pa se ni dal.

Po včerajšnjem treningu, ki je neizbežen del prostega dne, nam je sporočil, da bo ostal ob boku zelene majice. In to ne glede na to, da je komolec ob naporih precej otekel. Še vedno pa Kristijan razmišlja, da se mu vendarle v naslednjih dneh še ponudi priložnost, da v morebitni ubežni skupini, ki bi se zares začutila, izsanja svoj del sanj, da bo etapo na Touru končal po svojih željah in ne zgolj v službi moštva in Sagana.

Magazin L'Auto je z vstopom v Tour precej povišal svojo naklado. Časopisi se najmanj v Franciji v času dirke še vedno bolje prodajajo kot sicer. Televizijske številke pa presegajo vse meje in Tour se v prvih dneh julija prav nič ne boji konkurence Wimbledona ali dirke formule ena. V drugih dveh tednih se tudi tenis in najhitrejši vozniki umaknejo, Tour pa bo žel rekorde gledanosti. Sobotno etapo v Pirenejih je spremljalo kar 43 odstotkov tistih, ki so bili pred televizijskim zaslonom. Odločilni kilometri so še na vrsti, in če ne bi šlo za Tour, bi bil tudi Koren najbrž že v domači negi.
Dare Rupar, Športna zgodba, Val 202