Tako je Tadej Pogačar končal pogovor za italijanskega prireditelja prvega spomenika sezone. Slovenski šampion sanja o uspehu na Milano–Sanremo, po 13. mestu ob prvem nastopu, je bil ob Mohoričevi zmagi leta 2022 že peti, lani četrti in letos tretji.

"Verjetno, če bi me vprašali pred začetkom sezone ali pred startom dirke, bi rekel: 'Okej. V redu.' A zdaj nisem najbolj zadovoljen, tako se je pač izšlo. Kot vsi pravijo: najtežja dirka za zmagati. Danes sem čutil, da bi lahko bilo to to. Na žalost se zame ni izšlo, kot sem si želel," je bil v pogovoru za RTV Slovenija odkrit Pogačar.

Rekord prek Poggia ob rekordno hitri izvedbi

S povprečno hitrostjo 46,1 km/h je bila 115. izvedba dirke Milano–Sanremo najhitrejša v zgodovini, od vseh spomenikov je šlo hitreje le lani na Pariz–Roubaixu (46,8 km/h). Ugoden veter v hrbet in prijetno spomladansko vreme ter seveda močne noge so prinesli tudi rekordni čas na Poggiu. 5 minut in 39 sekund, za dve sekundi je Pogi popravil stari rekord, za katerim je tudi najhitrejša Cipressa po letu 1996, ko je predzadnji vzpon dirke nazadnje izstrelil poznejšega zmagovalca v Sanremu.

Vseeno je na koncu po 288 km na Via Romi odločal sprint dvanajstih kolesarjev, kjer so o prvih mestih odločali sprinterji. Jasper Philipsen in Michael Matthews sta bila za dolžino kolesa prehitra.

"Kapo dol vsem sprinterjem. Tako Philipsenu kot Matthewsu kapo dol. Sem vesel, da sta bila pred menoj, saj sta tudi moja zelo dobra prijatelja," je ob tretjem mestu Pogačarju bilo v tolažbo, da sta bila pred njim dva njegova tesna prijatelja. Avstralec je njegov sosed v Monaku, pri njem v garaži ima parkiran svoj dragoceni avtomobil, ne nazadnje pa sta se skupaj pripeljala na start v okolici Milana. Z zmagovalcem Philipsenom sta skupaj vstopila med profesionalce pri UAE Emirates in ostala v skorajda vsakodnevnih stikih.

"Nikoli ne morem zmagati na dirkah, ki jih dobi on. Vesel sem, da sem ga danes premagal. Žal bo moral počakati eno leto," je hudomušno odgovoril Jasper Philipsen, ki je imel v zaključku izredno pomoč v lanskem zmagovalcu.

Sorodna novica Philipsen v sprintu dvanajsterice do spomenika, Pogačar tretji!

Vesel, da je drugič v sprintu premagal Pedersena

"Zagotovo se mora Jasper zahvaliti Mathieuju van der Poelu. Če ga ne bi imel, bi zagotovo zmagal nekdo drug. Verjetno Matej, sem skoraj stoodstoten. Ali pa Pidcock ali Sobrero, ki sta šla v napad na koncu. Vendar ga je van der Poel pripeljal do cilja. Michael je veteran te dirke, izkušen sprinter za takšne zaključke. Sam sem lahko vesel, da sem znova premagal Pedersena v sprintu, saj je eden najboljših sprinterjev na svetu. Lahko sem zadovoljen s formo, prej mora pa še miniti tole prvo razočaranje," je razplet analiziral Pogačar in poudaril, da bi bil Mohorič brez Alpecinove naveze van der Poel-Philipsen zares blizu drugi zmagi v Sanremu.

Nekaj utehe je gorenjski volk našel v dobljenem sprintu za tretje mesto, kjer je še drugič v pol leta prehitel Madsa Pedersena. Septembra je šlo za bronasto odličje svetovnega prvenstva v Glasgowu in zdaj za prve stopničke dirke Milano–Sanremo.

Van der Poel ni videl dobre organiziranega UAE-ja

Ekipa UAE Emirates je z Domnom Novakom silovito pospešila že na treh hribčkih (Capi), a ob vstopu na Cipresso je bilo nekaj zmede. Sprva emiratov ni bilo v ospredju, nato so se prerinili naprej, a hitro potrošili pomočnike, tako da je Pogačarju za zaključek preostal zgolj Tim Wellens. "Slediti na Cipressi. Vsi smo pričakovali izredno hiter vzpon, a UAE na začetku sploh ni bil dobro organiziran, tako da ni bilo zelo težko," je opazil svetovni prvak.

Pogačar pričakovano ni razkril, kaj se je zalomilo pri narekovanju tempa na predzadnjem vzponu dirke, kjer je tudi preveč časa preživel na drugem položaju. "Načelom smo se držali načrta. Mogoče nam je zmanjkalo nekaj odstotkov na Cipressi. Vsako leto z ekipo bolje odpeljemo. Vsako leto smo bližje cilju in uresničitvi popolnega Sanrema. Želim si, da ne bi morali miniti še dve leti do zmage tukaj, a v tem športu je treba biti potrpežljiv. Tako kot za Michaela, ki je že enajstič dirkal, pa še vedno čaka na zmago na Sanremu. Treba je še malce počakati," je Pogačar hkrati poudaril potrpežljivost, a tudi lakoto po uspehu na spomladanski klasiki vseh klasik.

Od ponedeljka do nedelje v Kataloniji

Veliki cilj – zmaga na četrtem različnem spomeniku – bo torej počakal eno leto. Na Pariz–Roubaix se Pogačar še ne bo podal, a zdaj se lahko pohvali vsaj s stopničkami na vseh štirih preostalih najpomembnejših enodnevnih dirkah sezone.

Prvi kolesar sveta bo moral hitro pozabiti na razplet sobotnega spektakla, saj ga že v ponedeljek čaka naslednji izziv – etapna Dirka po Kataloniji. Najstarejša dirka v Španiji prinaša šest dni dirkanja po hribih in gorah Katalonije in bo Pogačarjeva edina etapna dirka pred velikim dvojčkom tritedenskih dirk Giro-Tour.

Mohorič se strinja, da bi brez Philipsena bilo drugače

Klasikam ostaja predan Matej Mohorič, ki bo kot edini vrhunski kolesar v svetovni seriji, spomladi predvidoma dirkal na vseh desetih najpomembnejših enodnevnih dirkah. Njegov napad ob koncu spusta s Poggia je bil resnično nevaren in ni manjkalo veliko za drugi spomenik.

"Na žalost sem na vrh vzpona prišel malenkost preveč v ozadju. V drugi serpentini sem izgubil položaj. Malo loterije, na koncu sem vseeno poskusil svoje možnosti. Na žalost je imel Philipsen svetovnega prvaka za pomočnika in je izničil moj napad. Vzpon je relativno kratek, nakar sledi spust, kjer lahko tisti manj izmučeni naredijo še kaj razlike. Če ne bi bilo Philipsena, bi se izšlo, saj bi bili vsi preostali sami," je za Val 202 povedal Mohorič pred avtobusom svoje ekipe Bahrain Victorious.

Sledijo belgijske klasike z vrhuncem za veliko noč

"Treba je biti osredotočen, brez živčnosti, pravilno se odločiti, zato je tudi to ena mojih najljubših dirk," je Mohorič opisal značilnosti pomladne klasike, na kateri je od leta 2017 do zdaj nanizal naslednje izide: 57., 25., 5., 10., 11., 1., 8. in letos 6. mesto. "Vseeno sem ponosen na svoj izid. Danes sem bil v položaju za zmago. Kar mi je uspelo pred dvema letoma, a verjamem, da imam še kar nekaj možnosti, da to ponovim," je prepričan 29-letni Gorenjec.

Mohorič se zdaj podaja v Belgijo, kjer bo v marcu dirkal na najpomembnejših klasikah. Najprej v petek na E3, prihodnjo nedeljo na Gent–Wevelgem, vrhunec pa pride na veliko noč in spomenik po Flandriji. Kot običajno teden dni pozneje, letos v nedeljo, 7. aprila, sledi drugi vrhunec s Pariz–Roubaixem.

"Zdaj pa Flandrija in Pariz–Roubaix, na tem sem enkrat za nekaj minut že verjel, da lahko zmagam. Moj veliki cilj, še prej pa Flandrija, s katero imam neporavnane račune. Lani sem grdo padel. Se že veselim naslednjih spomenikov, ki pa sta precej drugačna," se kolesarske pomladi veseli Mohorič.

Fotogalerija: RCS Sport