Najboljši kolesar sveta slovi kot izjemen učenec zgodovine in taktike. Pri maratonskih dirkah gre vedno za kombinacijo izčrpavanja in taktike 'kdaj napasti'. Tadej Pogačar je že v petek na srečanju z novinarji jasno razkril recept za zmago − "ključno bo, da sam pridem do cilja". Dobro je poznal svoje slabosti v boju z velemojstroma enodnevnih klasik Mathiujem van der Poelom in Woutom van Aertom. To je gotovo skupni sprint, kjer se gotovo pozna, da ima kak kilogram manj.

Sorodna novica Pogačar uresničil sanje in osvojil Flandrijo: "Tega dneva ne bom nikoli pozabil!"

Najprej test, nato odločilni napad
A dobro je poznal tudi svoje prednosti! Večkrat je poudaril, da v klanec odloča čista moč. In te je imel dovolj! Van Aert je v petek prav tako opozarjal, da se ključna razlika lahko naredi na klanec Oude Kwaremont, ki je za te flamske konce nenavadno dolg (2200 metrov, povprečni naklon štirje odstotki). Karavana je ta vzpon premagala trikrat, ko se je drugič vzpenjala nanj (bilo je dobrih 50 km pred ciljem), je Pogi navil do konca in se hitro odlepil od vseh pretendentov za zmago. Razlika je bila sicer majhna (dobrih deset sekund). Kapetan UAE-ja ni dolgo vozil sam, bilo bi neumno, da bi razmetaval z močmi, a to je bila idealna vaja za tisto, kar je sledilo 18 km pred koncem – odločilni napad, ko se je dokončno otresel vseh konkurentov za zmago, predvsem van del Poela, ki mu ta dirka res izjemno ustreza (še četrtič zapored je namreč dirko končal na prvem ali drugem mestu).

V zadnjih petih kilometrih pri koncu z močmi
Po prvem Pogijevem pospešku je trojica favoritov začela voziti skupaj, a v zadnjih 50 kilometrih ni bilo veliko sodelovanja. "Nihče ni hotel preveč delati spredaj. Ko je van der Poel napadel, Van Aert pa je zaostal, se je dirka popolnoma razživela, vse je šlo na vso moč. Trentin me je odlično pripeljal pod klanec, nato šel sem na vse ali nič," je zmagovalec opisal ključno akcijo. Na koncu se je vidno mučil, a trud se je izplačal: "Vse do cilja je bilo 'matranje'. Zadnjih pet km sem bil pred koncem z močmi, nagajal je tudi veter, a mi je uspelo!"

Van der Poel: "Res si je zaslužil zmago"
Bil je na koncu z močmi, a podobno je bilo z van der Poelom, ki je na kronometru (za Pogačarja je bil to kronometer življenja) celo izgubljal in kljub svoji moči ni mogel pridobivati. Razlika 15 sekund je narasla skoraj do pol minute in Slovenec je šele na ciljni ravnini spustil vajeti ter se lahko v miru veselil največje zmage na enodnevnih dirkah v karieri. Nizozemec se je lani čudil Pogačarjevemu taktiziranju, letos pa mu je čestital za zmago: "Danes je bil popolnoma na drugi ravni. Res si je zaslužil zmago, to, kar je prikazal danes, je bilo res nekaj posebnega!"

Pedersen: "Dobro je poznati svoje meje"
Podobno je razmišljal tudi Mads Pedersen. Nekdanji svetovni prvak je bil dolgo v ubežni skupini. Ko so se favoriti od zadaj začeli bližati, je več kot 20 km pred ciljem poskusil s samostojnim napadom. Pred klancem je imel skoraj pol minute prednosti, a že pred vrhom je bil ujet. "Ko me je Pogi prehitel, se sploh nisem trudil, da bi mu sledil. Če bi to poskušal, bi se najbrž takoj zlomil. Včasih je dobro, da poznaš svoje meje," je priznal Danec.

"Raje bi umrl, kot pa samo čakal"
Pedersen se je dobro zavedal svojih omejitev, podobno kot večina favoritov iz ozadja je vedel, da v boju 1:1 nima pravih možnosti proti trem izrazitim favoritom, zato je bilo treba poskusiti z napadi. "Raje bi umrl, kot da bi samo čakal in sledil najboljšim. Tako smo želeli dirkati. Slediti dirki, ni nas smelo biti strah, da bi tvegali s kakšnim nabojem. Danes se je to razpletlo po naših željah. Namesto petih in šestih mest sem končno na zmagovalnem odru. Vsi smo vedeli, kdo so trije favoriti, vedeli smo, da je treba tvegati."

Mohorič odstopil
Velike upe je imel tudi drugi slovenski as Matej Mohorič (Bahrain Victorious), a je bil žrtev padca Biniama Girmaya. Predlanski slovenski prvak je potrdil, da je v redu in se lahko pripravlja na spomenik prihodnji teden, ko bo na sporedu klasika Pariz–Roubaix, kar je zanj cilj te sezone. Še več davka je terjal njegov sotekmovalec Filip Maciejuk, ki je povzročil padce več kolesarjev, ki so morali odstopiti (Peter Sagan, Tim Wellens, Ben Turner in Oier Lazkano).

Maciejuk se je posul s pepelom
Organizatorji so Maciejuka tudi diskvalificirali, 23-letni Poljak pa se je po dirki posul s pepelom: "Res mi je žal za napako in da sem povzročil padec. Vsem vpletenim želim veliko zdravja in da so na varnem. To se ne bi smelo zgoditi. To je bila moja velika napaka."

V znamenju čiste desetke
Pogačar je nastopil na jubilejnem desetem spomeniku in se veselil četrte zmage (ni zaman ponoviti, da ima med aktivnimi kolesarji največ spomenikov), še na osmem zaporednem spomeniku pa je končal v elitni peterici. Da je mera še polnejša, je bila zanj to že deseta zmaga v sezoni, s čimer je najuspešnejši kolesar sezone (s sedmimi zmagami mu sledi Primož Roglič). Če bo šlo tako naprej, bi lahko podrl tudi osebni rekord zmag v eni sezoni – lani jih je nanizal kar 16.

Žigart: Videla se je živčnost
V cilju se je veselil s svojo zaročenko Urško Žigart, ki ga je obiskala. "To je bila posebna priložnost, morala sem si ogledati to tekmo," je povedala za Val 202. "Ni bilo lahko spremljati vseh teh padcev, videla se je živčnost, vsi so bili na trnih, očitno so vsi komaj čakali, da se bo dirkanje začelo zares."

Napovedane ima še tri klasike
Naslednji veliki Pogačarjev cilj sezone je seveda Dirka po Franciji, a pred pripravami na največjo kolesarsko dirko Pogija čaka še nekaj klasik: za zdaj ima napovedane dirke Amstel Gold Race (16. 4.), Valonsko puščico (to so pri ekipi sicer že odpovedali, a so se pojavile napovedi, da bi na njej vseeno lahko dirkal; 19. 4) in Liege–Bastogne–Liege (23. 4.), ki je zadnji spomladanski spomenik. Lani na tej dirki zaradi smrti tašče ni tekmoval. Sledijo priprave na Tour, za zdaj pa ima kot generalko napovedano Dirko po Sloveniji.