Pred štirimi meseci je Igor Kokoškov postal selektor slovenske reprezentance. Srbski strokovnjak, ki že 15 let kot pomočnik deluje v Ligi NBA, trenutno pa je član strokovnega štaba Utah Jazz, se skupaj s strokovnim štabom pripravlja na kvalifikacije za EuroBasket 2017, kjer Slovenijo čakajo Ukrajina, Bolgarija in Kosovo.

V tem času je opravil razgovore s skoraj 50 košarkarji, ki so na širšem spisku. Tega bo predstavil po koncu državnega prvenstva, ko bo tudi obiskal Slovenijo. Kokoškov je trenutno sicer v Los Angelesu, kjer bedi nad treningi avstralskega branilca pri Utahu Danteja Exuma.

Gospod Kokoškov, selektor ste približno štiri mesece. Kaj ste v tem obdobju naredili oziroma kaj je trenutno vaše delo pri reprezentanci?
Vsak dan smo v stiku s strokovnim štabom. Zdaj čakamo, da se končajo prvenstva v Sloveniji in drugih državah. Vsi ves čas spremljamo igralce, ki so na širšem spisku. Spremljamo njihov učinek, razvoj in igre. Vsak dan razvijamo koncept reprezentance in razmišljamo o opcijah. Delo selektorja je, da ves čas spremlja svoje igralce, je z njimi v stiku in ima vpogled v njihovo trenutno stanje. Vsak dan urejamo različne tekoče stvari, kot je na primer logistika, reševanje problemov, ki so vezani na priprave in igranje tekem. Urejamo vse malenkosti, ki so povezane s samimi pripravami in tudi tekmami, ki nas čakajo. Svoje delo odlično opravlja direktor reprezentance Matjaž Smodiš, ki je najbolj vključen v ta logistični del. Torej ne urejamo samo stvari glede igralcev, ampak tudi načrtovanje priprav. Temu ni konca.

Ste govorili z igralci?
Recimo, da sem opravil okoli 50 telefonskih klicev z igralci, ki so na širšem spisku reprezentance. Ni igralca, s katerim ne bi prišli v stik. Dva igralca se nista oglasila. Mislim, da zaradi obveznosti v klubu. To ni nikakršna težava. Ne gre za osebno stvar. Osebno sem govoril z vsaj 45 igralci. To je moje delo.

Imate v mislih, kakšno reprezentanco bi želeli imeti v kvalifikacijah?
Seveda, to je del mojega posla. Nismo na primer Španija, ki ima tak luksuz, da lahko naredi dve selekciji. Takšna je bila recimo nekoč tudi nekdanja Jugoslavija, ki bi lahko sestavila dve kakovostni reprezentanci. Zagotovo imam idejo, kako naj bi bila reprezentanca videti in kako bomo igrali.

Veste, kako so lahko kvalifikacije zahtevne, saj ste z Gruzijo igrali na kvalifikacijskih tekmah. Kaj lahko poveste o tem in o slovenskih nasprotnikih?
Veliko stvari se bo še spremenilo. Bolgarija je menjala selektorja. Ne vem še, kdo bo selektor Ukrajine, ali bo nov ali ostal stari. Zagotovo imajo precej svojih problemov. Kosovo je za nas popolna neznanka. Poznamo ekipo iz Prištine, ki je igrala na evropskem tekmovanju, a reprezentanca bo nastopila prvič. Tudi oni imajo svoje probleme, ki jih morajo reševati, na primer, kdo bo igral za njih. Na te stvari nimamo vpliva, skušamo pa pridobiti čim več informacij. V prvi vrsti gledamo nase. Nedvomno bodo psihološko te kvalifikacije zelo zahtevne, saj so pričakovanja velika. Ljudje veliko računajo, kaj in kako, a šport ni matematika in nekaterih stvari se ne da predvideti. Misli, da se bomo samo pojavili na teh kvalifikacijah in dominirali, niso realne. Na nas je, da se ustrezno pripravimo in dobro igramo. To lahko nadzorujemo. Vem, da ne bo lahko, a sem prepričan, da nam bo uspelo, sicer tudi ne bi bil tu.

Ko ste omenili pritisk, verjetno se tudi zavedate, da so pričakovanja javnosti visoka, saj so bili dosežki v zadnjih desetih letih zelo lepi.
Seveda, saj obstaja dolgoletna tradicija. Šport je v Sloveniji cenjen. Športnike podpira veliko ljudi in košarka je brez dvoma eden od nacionalnih športov. To je tudi eden izmed razlogov, da sem sprejel ta izziv. Popolnoma normalno je, da je pritisk visok. Tudi sam si postavim standarde in cilje. Normalno, da javnost pričakuje zmage in dobre igre. Ni treba, da nam kdo to pove, tega se dobro zavedamo in tudi sami od sebe to pričakujem. O pritiskih ne razmišljam. Pomembno je, da imajo fantje za sabo dobre sezone, da ostanejo zdravi in da bodo prišli motivirani. Ključ do uspeha so zmage. Če zmaguješ, je vse v redu, če ne, kot trener nosiš odgovornost. To je popolnoma normalno in tu ni filozofije.

Z Gruzijo ste se na zadnjih treh EuroBasketih pomerili s Slovenijo. Kako ste tedaj videli slovensko reprezentanco?
Slovensko reprezentanco in igralce dobro poznam, saj prihajajo s področja nekdanje Jugoslavije. Dobro poznam tudi selektorje. V tem trenutku vstopamo v težko obdobje za evropsko košarko, saj je tu ta odnos med Fibo in Evroligo, ki ne prinaša nič dobrega za klubska tekmovanja. Te turbulence se odražajo v klubih in tudi v reprezentancah. Napetosti, ki se s tem ustvarjajo v zvezah, niso dobre za evropsko košarko. Igralce dobro poznam in poznam njihovo mentaliteto. Četudi sem 15 let v ZDA, sem tu odrasel, tudi deloval in vse ves čas podrobno spremljal. Pričakujemo, da nekaj veteranov končuje reprezentančne kariere, obenem pa, da nekaj novih košarkarjev prevzame svojo vlogo, prispeva svoj delež in ima dobre sezone. Reprezentanca le nadaljuje svojo pot. Gre naprej in nastane nov ciklus.

Predsednik KZS-ja Matej Erjavec je dejal, da ste takoj ponudili kakršno koli pomoč glede spora med Fibo in Eco. Kako vidite ta spor, ki ste ga omenili?
To je žalostna zgodba, od katere ima najmanj koristi košarka. Majhno in že tako nebogato evropsko tržišče se še dodatno deli. Šport od tega nima koristi. Poznamo pregovor, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, in evropska košarka tu nima koristi. To ni dobro. Takšno tržišče, ki je realno majhno, se ne sme deliti.

Ste morda govorili s svojima predhodnikoma Juretom Zdovcem in Božidarjem Maljkovićem?
Z Božem nisva govorila. Videla se bova v Beogradu, ko se vrnem. Z Juretom sem v dobrih odnosih, tako kot z večino kolegov. Slišala sva se. Že prej je bil najin odnos zelo dober. Opravila sva dolg pogovor. Obe imeni, ki ste ju omenili, zelo spoštujem. Pustila sta pomemben pečat in slovensko reprezentanco usmerila v pravo smer. Veliko sta naredila za slovensko reprezentanco. Cenim njuno znanje in trenersko delo.

Pred kratkim je vaš prijatelj Chris Thomas v intervjuju za MMC dejal, da vas zelo ceni, da vaše ekipe dobro igrajo v obrambi, v napadu pa ste genij. Kakšna je vaša trenerska filozofija?
Ničesar novega nisem izumil, se pa držim tega, da kot trener ostaneš zvest samemu sebi in tak, kot si. Ko govorimo o obrambi in napadu, pa je vedno povezava. Nemogoče je, da dobro poznaš napad, če ne razumeš, kako se odzove obramba, in obratno, ne moreš biti obrambni koordinator, kot se izraz uporablja v Ligi NBA, če ne poznaš napada. Treba je razumeti igro. Moja filozofija je, da dobra ekipa ne temelji na trenerju, ampak igralcih. Kot trener moraš imeti sposobnost, da se prilagajaš novim okoliščinam in igralcem, ki jih imaš na voljo. Moram ostati zvest sebi, a obenem dovolj fleksibilen, da se prilagodim tistemu, kar imam pred sabo, da lahko vodim to ekipo. Vsako moštvo z menjavo že enega igralca menja neko svojo dinamiko. Ne moram forsirati nečesa, čemur se reče moja filozofija, če se ne sklada s tistim, kar imam na voljo v moštvu. Treba se je prilagoditi igralcem, ki jih imaš na voljo. Moja filozofija je torej, da taktično ne bom toliko neumen, da bom trmast in vsiljeval neko svoje razmišljanje. Moram se prilagoditi ekipi in igralcem. Dal bom vse, da bom iz ekipe potegnil največ, kar lahko.

Kakšno Slovenijo torej lahko pričakujemo?
Kar je bilo v zadnjih letih zagotovo značilno za slovensko reprezentanco, sta izjemna borbenost in igra z veliko energije. Videl se je pravi ekipni duh. Pomembno je, da se to nadaljuje. Ne izumljamo košarke in nekatere stvari bomo nadaljevali po začrtani poti, ker so dobro zastavljene. Želimo nadgraditi, kar je že postavljeno. Borbenost je nedvomno bila identiteta te selekcije, angažiranost, energija in odlična obramba so ti temelji. Temu se bomo prilagodili in nekaj zamisli še dodali v napadu. Odvisno bo tudi od kadra, ki ga bomo imeli. Zato je pomembno, da igralci ostanejo zdravi in da bodo motivirani, ko pridejo na priprave.

Goran Dragić ima za sabo zelo dobro sezono v Miamiju. Ko je prišel v NBA v Phoenix, sta sodelovala in bili ste mu v veliko pomoč. Kako ste videli njegovo letošnjo sezono in ta napredek, ki ga je med kariero v NBA-ju naredil?
Tedaj je bil Goran mlad košarkar, ki je imel velik potencial. Bil je v težkem položaju, saj je bil za Stevom Nashem, ki je unikaten igralec. Postavil je visoke standarde in zato Goranu ni bilo lahko. Vse to je uspešno prestal. Zdaj vidimo kje je, saj ga lahko vsak dan gledamo na televiziji, kako igra in kakšne rezultate dosega. Zagotovo je eden izmed najboljših organizatorjev igre v Ligi NBA. Presrečen sem, da je prišel tako daleč in da je njegov razvoj šel v pravo smer. Je najboljši slovenski košarkar in ambasador slovenskega športa. Srečen sem, da mu je uspelo. Dolga leta trdega dela je vložil in zdaj se mu vrača.

Ga pa vsi želimo letos znova videti tudi v slovenskem dresu…
Seveda si vsi želimo, da ga vidimo v reprezentančnem dresu. Seveda je vključen na spisek. Mora ostati zdrav in imeti dovolj časa, da se fizično in psihično odpočije. Ne bo srečnejšega od mene, če bo Goran lahko igral.

Ob odsotnosti Gorana je bil na lanskem evropskem prvenstvu najboljši posameznik Zoran Dragić. Njegova velika želja je vrnitev v Ligo NBA. Mislite, da je njegovo mesto v NBA-ju?
Absolutno. Čeprav mislim, da je tudi zdaj v dobrem položaju, saj igra za zelo kakovostno moštvo, ki sodi v evropski vrh. Himki je vrhunska organizacija. Zoran ima tudi dobro pogodbo. Se pa mora iziti več stvari, da se naredi ta korak naprej. Treba je imeti tudi nekaj sreče, ki je tedaj morda ni imel. Je pa še vedno mlad in v letih, ko še ni prepozno. Mislim, da možnost, da se vrne v Ligo NBA, še ni zaključena zgodba.

Letos je velik korak naprej naredil Alen Omić. Tako visok center bi bil lahko velik adut reprezentance. Verjetno vas veseli, da tudi visoki igralci igrajo dobro?
Da, on ima za sabo odlično sezono. Je med petimi najboljšimi posamezniki Evropskega pokala. Gran Canaria igra zelo dobro. Sva govorila in sva v stiku. O njem imam zelo lepo mišljenje, saj je super fant, ki je letos naredil res velik korak naprej. Že zadnji dve leti lepo napreduje. Dela konstantne korake naprej in igra vse boljše. Strinjam se, da bo Alen pomemben člen reprezentance in dobra naložba tudi za prihodnost.

Slovenija trenutno nima tako velikega števila kakovostnih igralcev, kot jih je imela morda pred leti. Zato je vsak še toliko pomembnejši, še dragocenejši pa so nadarjeni košarkarji. Tu prednjači Luka Dončić. Verjetno je eden izmed ciljev te akcije tudi njegov prihod v reprezentanco?
Nimam česa novega dodati, se povsem strinjam. Luka je zares poseben talent in izjemno perspektiven košarkar. Igra za eno najboljših ekip v Evropi. Da si v postavi Real Madrida, je lepo priznanje. To je zanj velika stvar. Mora biti potrpežljiv, še naprej tako delati in napredovati. Potencial je velik, a obstaja tudi velik korak med tem, da si talentiran in da postaneš vrhunski as. Mislim, da on ima to voljo in velik tekmovalni duh, da si postavlja izzive in poskuša postati res vrhunski košarkar. Upam in verjamem, da bo v prihodnjih letih odigral pomembno vlogo v slovenski reprezentanci in pustil v njej velik pečat.

Ste govorili tudi z njim?
Da. Vračam se na tisto vprašanje, ki ste mi ga že postavili. Govoril sem z vsemi košarkarji in Luka sodi med omenjenih 50.

Malo evropskih trenerjev tako dolgo dela v Ligi NBA. Kaj so glavne stvari, ki ste se jih tam naučili?
Človek se uči vse svoje življenje. Moj ded je govoril, da se človek uči celo življenje, na koncu pa umre neumen. Samo neumen človek vse zna. Mislim, da je to proces, ki traja ves čas. To je tudi čar trenerskega posla. Ves čas se učiš, saj se igra ves čas spreminja in razvija. Prihajajo novi igralci, vrhunski asi, ki spreminjajo košarko. Mi trenerji moramo biti samo dovolj pedantni, da vse zapišemo, se z njimi učimo in prepoznamo, kaj je pomembo. Naučil sem se veliko glede sistematizacije in organizacije dela in podelitve vlog. Šport in košarka sta resni industrijski panogi, kamor sodi velika organizacija, kjer se pretaka ogromno denarja. Veliko sem se naučil v jugoslovanski košarkarski šoli, kjer sem pridobil osnove. Skušam pa komponirati tudi načine ameriškega dela, ki je na neki način unikaten, saj mi v Evropi razmišljamo malo drugače. Želim narediti nekakšen miks, saj sem že 15 let v Ligi NBA, a vseeno se imam še vedno za evropskega trenerja. Želim iz vsega potegniti najboljše. Še naprej pa se ves čas učim, saj je z vsakim treningom in vsakim novim igralcem nekaj novega.