Tretjič so se Mavericksi prebili v finale, naskakujejo pa drugi naslov. Lahko postanejo šele druga ekipa, ki je pokal Larryja O'Briena dvignila, potem ko v rednem delu ni bila med prvo četverico svoje konference. Do zdaj je to pred 29 leti uspelo le Houstonu, ki je bil tedaj šesti. Mavsi so bili letos na Zahodu peti. Med sezono so imeli precej težav s poškodbami in so se dolgo gibali na mestih, ki so prinašala dodatne kvalifikacije za končnico, toda po poteku prestopnega roka so našli pravo formo, iz ekipe, ki se je zanašala na napad in genialnost Luke Dončića in Kyrieja Irvinga, so postali moštvo z odlično obrambo, ki pa, vemo, prinaša lovorike.

S prihodom novih okrepitev so Teksašani postali kakovostna zasedba, v kateri se je vzpostavila prava kemija, vsak izmed pomembnih členov kadra pa točno ve, kakšna je njegova vloga, in svoje naloge tudi uspešno opravlja. Napadalna pooblastila imata Dončić in Irving, ki se je lani med sezono preselil v zasedbo Jasona Kidda. S tem je vodstvo franšize okrepilo ofenzivno moč, a glavne težave so ostale v obrambi. Reševanju defenzivne vrzeli so se lotili že poleti. Sprva so okrepili prezenco pod košem, ko sta na naboru izbrali Derecka Livelyja, poleti pa so nato podpisali prostega krilnega igralca Derricka Jonesa.

Že z njima je bila obrambna slika bistveno boljša, piko na i pa so postavili februarja, ko so iz Washingtona pripeljali centra Daniela Gafforda, iz Charlotta pa P. J. Washingtona. Vsi štirje v končnici igrajo pomembno vlogo v obrambi, tudi v napadu pa prispevajo svoj delež. Washington, ki je prevzel vlogo tretjega igralca za udarno branilsko navezo, in Jones sta glavna strelca iz kota, od koder je Dallas zelo nevaren in v končnici od vseh iz teh položajev zadeva največ trojk. Gafford in Lively sta predvsem naslovnika Dončićevih podaj nad obroč, ko potem napade zaključujeta po silovitih zabijanjih, večkrat pa se v teh akcijah z atraktivnimi zaključki znajdeta tudi Jones in Washington. Skoraj polovica zabijanj z 'alley-oopi' v letošnji končnici je Dallasovih.

Prvi od četverice se je Mavsom pridružil Lively. 20-letni in 216 centimetrov visoki center je bil eden najobetavnejših srednješolskih košarkarjev v ZDA. Imel je ponudbe slovitih univerz, odločil pa se je za Duke, kjer so morda pričakovali nekoliko več od njega, vseeno pa se je po enem letu prijavil na nabor. Bil je 12. izbor, zanj se je odločil Oklahoma City, ki pa ga je takoj poslal v Dallas. Z njim so v Teksasu dobili gibljivega centra vrhunskih atletskih sposobnosti, ki je dober v obrambi in zna z Lukom, ki že vso sezono o njem govori z izbranimi besedami, igrati “pick and roll“. Hitro se je Lively, ki veliko dela skupaj s centrom šampionske ekipe Dallasa leta 2011 Tysonom Chandlerjem, ujel z Dončićem tako na parketu kot zunaj njega in med sezono ves čas napredoval. Zdaj je neprecenljiv člen imenitne poti, po kateri Mavsi hodijo v končnici.

Sorodna novica Kyrie Irving v Bostonu "persona non grata"

“Mislim, da nihče od nas ni pričakoval takega napredka. Nisem pričakoval, moja mama ni, Chandler ni, Kidd ni … Pričakovali so, da pridem v Dallas in se učim. To sem tudi storil, nihče pa ni pričakoval, da se bom tako veliko naučil tako hitro. Večkrat nisem bil popolnoma prepričan, kakšno akcijo igramo ali kaj podobnega, a sem se učil od svojih soigralcev. Razumejo, da še nisem bil v takem položaju,“ je dejal D-Live, ki je v finalu Zahoda, kjer se je soočil z močno centrsko linijo Minnesote, v povprečju zbral 9,5 točke, 7,8 skoka in 1,5 blokade. Ob tem je bil nezgrešljiv, saj je iz igre v štirih tekmah zadel vseh 16 metov. Ko je manjkal zaradi poškodbe vratu, je Dallas edino tekmo proti Volkovom izgubil.

“Še vedno se zdi, kot da sanjam. Uščipnite me. Res si nisem nikoli predstavljal, da bo tako. Nikoli si nisem mislil, da bo taka sezona, in bom v ekipi, ki bo tako povezana,“ je nadaljeval. “Mama je vedno rekla, da je moja pot najtežja. Ne bomo iskali bližnjic. Ne bomo jokali, če nekaj ne gre, kot smo si zamislili. Preprosto moramo stopiti skupaj kot družina in se zanesti drug na drugega. Zdaj imam nad sabo angela, ki pazi name. Teh 16/16 zagotovo lahko pripišem svoji mami.” Mama Kathy Phillips Drysdale je bila zelo dobra košarkarica in Dereckova velika opora. Oče je imel težave z odvisnostjo od drog in je zaradi prevelikega odmerka umrl, ko je bil Lively star sedem let. Mama se je v zadnjih letih borila s hudo boleznijo, za posledicami raka pa je umrla aprila letos.

Sorodna novica Udarni dvojec Tatum–Brown ima ob sebi najboljši defenzivni branilski par

Avgusta je z Dallasom podpisal Jones. V pogodbi s Chicagom je imel možnost podaljšanja, kar bi mu prineslo 3,4 milijona dolarjev, toda raje se je odločil odhod v Teksas, čeprav je bil zanj zainteresiran tudi Boston. Dobil je enoletno pogodbo in veteranski minimum 2,7 milijona dolarjev. Poleti, ko bo znova prost igralec, se mu bo lanska odločitev glede na letošnje igre nedvomno obrestovala. “Poteza se je res obrestovala. Brez dvoma se je izšlo bolje, kot če bi ostal v Chicagu. Stavil sem nase, vzel manj denarja, ampak denar sploh ni bil pomemben. Želel sem pokazati, česa sem sposoben,“ je povedal 27-letni krilni košarkar, ki je v sedmih sezonah igral za Phoenix, Portland, Miami in Chicago. V zadnjih dveh klubih si je slačilnico delil z Goranom Dragićem.

D-Jones ima za sabo svojo najboljšo sezono. Povprečje 8,6 točke je najvišje v karieri, iz igre je metal več kot 48-odstotno, za tri 34-. V napadu so glavna orožja atraktivna zabijanja – leta 2017 je na tekmi All Star zmagal v zabijanju – in trojke, izjemno pomembna pa je njegova igra v obrambi. V končnici je pokrival najnevarnejše zunanje košarkarje tekmecev. Tako je bil zadolžen za Shaia Gilgeousa-Alexandra in Anthonyja Edwardsa. Zdaj ga čakata Jayson Tatum in Jaylen Brown: “Oba sta zelo dobra napadalca. Kot sem že dejal v vseh serijah, moramo poskrbeti, da ne pridejo do svojih položajev, oziroma jim omejiti in otežiti njim najljubše mete. Vesel sem, da še vedno igramo, in res mi je vseeno, kdo je nasprotnik. Do sem smo prišli, ker igramo, kot je treba. Res mislim, da nas v sedmih tekmah ne more nihče premagati, oziroma sem prepričan, da lahko premagamo vsakogar.“

Pred koncem prestopnega roka je Mavse okrepil Washington, ki je predtem pet let igral za Charlotte. Hornetsi niso bili konkurenčni za končnico, z novim klubom pa se 25-letni krilni center bori za prstan. In to s klubom, za katerega navija od malih nog. Washington je namreč odraščal v Dallasu in med drugim z velikimi očmi občudoval pot Mavsov leta 2011 na sam vrh, ko jih je v vlogi organizatorja igre vodil zdajšnji trener Kidd. Očetov prijatelj je imel sezonske vstopnice, tako da je lahko celo v živo spremljal šampionsko zasedbo. Zdaj je on nepogrešljiv člen nove izjemne ekipe, ki so jo sestavili v Dallasu.

Po prihodu med Mavse se je hitro uigral z moštvom. Postal je steber obrambe in kot vsestranski obrambni igralec uspešno ustavljal košarkarje različnih položajev. Proti Minnesoti se je dobro boril s Karlom-Anthonyjem Townsom, pokrival pa je tudi že nižje igralce. Ob tem svoj delež prispeva tudi v napadu. Predvsem je navdušil v seriji proti Oklahoma Cityju, ko je bil na drugi in tretji tekmi najboljši pri Dallasu z 29 in 27 točkami. Tedaj je zadel sedem oziroma pet trojk. Le na dveh tekmah končnice ni dosegel dvomestnega števila točk. Potem ko je v rednem delu dosegal 12,9 točke in 5,6 skoka, v končnici v statistiko vpisuje 13,6 točke in 6,7 skoka, trojke pa meče več kot 36-odstotno. Proti Bostonu bo njegova naloga enaka. V obrambi bo zadolžen za Tatuma ali Browna, v napadu pa bo moral zadevati odprte mete.

"Z Gaffordom si nisva mislila, da bova v nekaj mesecih prehodila tako pot. Veliko čustev je prisotnih, potem ko v Charlottu nismo zmagovali, zdaj pa sem v finalu. Hitro se je vse obrnilo in res sem hvaležen za vse, kar se je zgodilo. Soigralci so me odlično sprejeli in mi pomagajo od prvega dne. S tako ekipo in odnosi, kot jih imamo, me nič ne preseneti več. Toda ničesar ne jemljem za samoumevno. Kot otrok si nisem mislil, da bom kdaj v takem položaju," je dodal Washington, ki je hitro postal ljubljenec domačih navijačev. Če kot otrok ni upal pomisliti na boj za prstan, pa je vseeno sanjal, da bo igral za Dallas Maverickse. Naredil je seznam želja in na njem je bilo tudi igranje za svoj ljubljeni klub: "Ta spisek sem sestavil, ko sem bil star 11 ali 12 let. Bil sem v sobi in napisal stvari, ki bi jih rad dosegel. Dal sem ga na steno in slikal, tako da ga imam na telefonu. Vsak dan se tako spomnim na stvari, ki sem jih želel doseči. Res sem hvaležen, da sem lahko zdaj tu v tej ekipi."

Če so imeli v Dallasu v zadnjih letih težave s kakovostjo visokih igralcev, imajo zdaj položaj centra odlično pokrit. Zelo dobro se dopolnjujeta Lively in Gafford, ki drug drugega ves čas spodbujata, Daniel pa je dodal, da želi mlajšemu soigralcu ves čas stati ob strani, kot to sicer delajo vsi v ekipi. Mavsi ves čas poudarjajo odlično kemijo, ki jo imajo v garderobi. Ekspresno se je s soigralci ujel tudi 25-letni in 208 centimetrov visoki center, ki je v Teksas prišel februarja iz Washingtona. Z Wizardsi je bil tako kot P. J. s Sršeni daleč od končnice, zdaj pa je član prve peterke, ki se bori za prstan. Predtem je igral še za Chicago. V rednem delu je za Dallas odigral 29 tekem. V povprečju je dosegal 11,2 točke, skupaj pa je imel v sezoni kar 72-odstoten met iz igre, s čimer je bil najboljši v ligi. Kmalu po prihodu med Mavse je zadel 33 metov iz igre zapored, kar je drugi najdaljši niz v zgodovini, več jih je le Wilt Chamberlain 35.

“Nisi vsak dan v finalu in moramo uživati v tem uspehu. Pred nami je še ena dobra izkušnja. Zame zagotovo dober test, česa sem sposoben v obrambi, kaj lahko naredim. Delam, kar koli je treba, da pomagam ekipi do zmage. Na igrišče želim prinesti pravo energije, biti agresiven, kar koli, samo da zmagamo,“ je dejal Gafford, ki je eden najboljših blokerjev v ligi, tudi on zna zelo dobro igrati “pick and roll“, že na prvi tekmi v novem dresu pa je navdušil s silovitimi zabijanji, predvsem po podajah Dončića. Bila je celo možnost, da bi z Lukom moči združila tudi v reprezentanci. Gaffordova naturalizacija je bila namreč želja KZS-ja, a se to letos ne bo zgodilo, obstaja pa možnost realizacije v prihodnosti.