Športno rečeno, je vodstvo Union Olimpija z odhodom Mesička v trenutno sedmi klub italijanskega prvenstva doživelo nov velik udarec oziroma hud poraz. Seriji neuspehov ni videti konca. Zdaj je zares niz že dolg, bolje rečeno: ali je vodstvo ljubljanskega kluba sploh kdaj okusilo slast zmage? Še nekaj tistega ugleda, ki ga je nekoč priznanemu evropskemu klubu še ostalo, ga vodstvo zapravlja. Finančnih grehov iz preteklosti se je nabralo veliko, zdajšnjemu vodstvu Olimpije pa jih ni uspelo rešiti oziroma vodstvo ni bilo sposobno popeljati kluba, ki je zares globoko zabredel, v mirnejše vode.

Letošnje moštvo je najcenejše v samostojni Sloveniji. Za ekipo so trije meseci peklenskega ritma, ko ni bilo časa za treninge in priprave na nasprotnike, ampak sta bila ključna logistika in pravočasen prihod na tekme. Stoženska dvorana že nekaj časa sameva na obračunih Olimpije, saj v poplavi tekem navijači komaj vedo, kdaj je tekma oziroma v katerem tekmovanju se igra. Obenem ob napornem ritmu, ko ni časa za kakovostno analizo in vadbo, ko rezultat ni oziroma ne more biti imperativ, v gledalcih ugasne še zadnja navijaška iskrica.

Predlog poenostavljene poravnave zavrnjen
Recesijsko zasedbo so zdaj trije že zapustili: dva tujca, ki sta bila pod kakovostno ravnijo, in najobetavnejši slovenski košarkar v zmajevem gnezdu. V Ljubljani je marsikaj narobe. Pred leti (2012) so napovedovali uspešno sanacijo, ki naj bi bila po tedanjih napovedih končana v dveh letih, pa je klub zdaj predlagal poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero bi upnikom, ki jih je več kot dvesto, dolga pa za dva milijona evrov, poplačali petino terjatev.

Nepopolno vlogo, ko klubu ni uspelo zagotoviti soglasja vsaj polovice upnikov, ki jim dolgujejo najmanj 60 odstotkov zneska, je okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo. Obenem se je Olimpija znova znašla na arbitražnem sodišču, kamor je zahtevo po plačilu dolga vložila četverica, med njimi trije nekdanji igralci. "Briga me, če je kdo užaljen. V šestih ali sedmih letih niso naredili nič. Šest let že prodajajo meglo o sanaciji," je poleti za MMC povedal legendarni Olimpijin košarkar Peter Vilfan, potem ko je na družbenem omrežju zapisal svoj pogled na dogajanje v klubu. Besede, ki nazorno opišejo situacijo. Megla.

Mesiček in Čančar odšla še kot najstnika
Tako kot so bile utopične napovedi o sanaciji, so bile tudi napovedi, ko so krčili proračun in zatrjevali, da bo zdaj Olimpija klub, ki bo priložnost dajal nadarjenim mladim košarkarjem. Dolga leta mladeniči niso dobili prave priložnosti, zdaj, ko naj bi bila takšna usmeritev, pa so zaradi nevzdržnega finančnega položaja igralci obupali. Nekoč (pred dvema desetletjema) je bila Olimpija velika odskočna deska za mlade košarkarje. Ne le Slovenci, tudi obetavni tujci so prišli na kaljenje v Ljubljano. Zdaj že nekaj let odhajajo drugam.

Mesiček in Vlatko Čančar, ki bi morala biti tisti temelj, na čemer bi zmaji gradili, sta še pred dopolnjenim 20. letom zapustila Olimpijo. Čančar je raje odšel v Srbijo k Mega Leksu, Mesiček, ki so mu bili dolžni 7.900 evrov, pa je imel vsega dovolj in se je preselil v Italijo. Čančar je prinesel vsaj nekaj odškodnine, Mesiček pa je odšel zastonj. Že prej se je v klubu sprl njun vrstnik Žan Mark Šiško, ko je po obdobju samostojnega dela nato našel mesto pri Ciboni, pred leti pa prihodnosti v Ljubljani nista videla niti nadarjena tujca Davis Bertans in Emir Sulejmanović. V ekipi je od lanskega leta tako ostal le Gregor Hrovat, ki je z 22 leti ob 21-letnem Janu Barbariču zdaj najmlajši med tistimi, ki dobivajo konkretno priložnost.

Veliko negativne energije okoli kluba
"Vse je povezano z denarjem. Lahko vsi pametujejo, kolikor hočejo. Če ni denarja, ne moreš nič. Olimpija ima ta imidž. To sem večkrat že prej rekel, sploh ni pomembno, ali si plačan in s kom igraš, od Olimpije se pričakuje, da zmaguje. Tu je veliko negativne energije okoli, saj je to klub, ki je nosil slavo in bil dolga leta glavni. V Sloveniji ni več košarke na taki ravni, imaš pa ogromno ljudi, ki so bili vpeti v vrhunsko košarko in bi radi delovali. Na kakršen koli način bi radi ostali v košarki, a nimajo kje. Recimo v Franciji in Italiji imaš prvo in drugo ligo. Torej 30 klubov in vsi ti nekdanji igralci najdejo svoje mesto v teh klubih. Tega pa tu ni. Potem pride do izraza veliko negativne energije, saj vsak misli, da bi lahko, a če nimaš denarja, ne moreš nič. Če dobi trener Olimpije dve ali tri plače, pač ne gre," so bile v julijskem intervjuju za MMC zgovorne besede še ene legende Olimpije Jureta Zdovca.

Negativna energija se je zdaj že konkretno nakopičila, denarja pa ni. Letošnje obveznosti so sicer poplačane, a kaj, ko je starih dolgov veliko, morda celo preveč, tudi iz zadnjih sezon, kar dokazujeta Mesiček in BAT. Brez denarja ni vrhunske ravni oziroma vsaj ravni, na kateri bi se spodobilo, da klub, kakršen naj bi bila Olimpija, igra. Denar prinašajo sponzorji, ki pa jih mora zagotoviti vodstvo … Še en poraz.