Napadalec Arsenala se je poškodoval že v 2. minuti srečanja angleške nogometne lige, ko ga je grobo napadel branilec Birminghama Martin Taylor. Ta je za svoje dejanje prejel rdeči karton. Tekma se je sicer končala z izidom 2:2.

Brazilski Hrvat bo moral po prvih podatkih počivati od šest do 12 mesecev, s čimer je že konec njegove sezone, hkrati pa tudi konec sanj, da bi junija zaigral na evropskem prvenstvu, ki bo v Avstriji in Švici.

Na MMC-ju vam ponujamo pregled še nekaterih hujših poškodb, ki so nastale na otoških zelenicah. Med poškodbe sodijo tako grobi naleti kot pa splet nesrečnih naključij.

Tudi "razplet" je sila različen, saj so nekateri nogometaši prisiljeni končati kariero, spet drugi pa se po dolgotrajni rehabilitaciji vrnejo in osvajajo celo Ligo prvakov.

Busst končal kariero, Schmeichel potreboval terapije
Enega hujših udarcev je dobil David Busst, ki je vso svojo profesionalno kariero preživel v dresu Coventryja. 8. aprila 1996 je s svojim klubom igral proti Manchester Unitedu. Že v drugi minuti tekme se je znašel v sendviču "vražjih" Denisa Irwina in Briana McClaira. V grozljivi poškodbi je dobil tako zlom golenice in mečnice. Večina igralcev, ki so videli odprti zlom, so le nemo opazovali prizor, legendarni vratar Manchestra Peter Schmeichel je bruhal in pozneje potreboval nekaj terapij, da je pozabil na prizor. Tekma je bila prekinjena za 15 minut, Bussta so operirali kar 26-krat, a to je vseeno pomenilo konec njegove profesionalne kariere.

Keane dolgo časa čakal na "maščevanje"
Zgodba o koncu kariere Alfa Ingeja Haalanda ima vsaj dva dela. Prvi se je dogajal leta 1997, ko je v neposrednem dvoboju na zelenici nanj štartal Roy Keane, a se pri tem poškodoval sam in bil dolgo časa odsoten z nogometnih zelenic. Naslednjič sta se srečala aprila 2001 na mestnem derbiju. Nogometaš Manchester Uniteda Keane je (tako priznava v svoji avtobiagrafiji) štartal na branilca Cityja, zato da bi se mu maščeval za dogodke izpred štirih let. Posledica: poškodba kolena je bila tako huda, da Norvežan ni zmogel odigrati niti ene cele tekme več. Kariero je uradno končal leta 2002.

Cisse se je iz agonije vrnil na vrh Lige prvakov
Zlom golenice in mečnice je imel tudi Francoz Djibril Cisse. Napadalec Liverpoola 30. oktobra 2004 na tekmi državnega prvenstva proti Blackburnu ni bil žrtev grobega štarta, temveč bolj spleta naključij, ko je z nogo nesrečno trčil ob zelenico. Njegova vrnitev je bila res ekspresen, saj se je vrnil že aprila v isti sezoni, ko je zaigral v četrtfinalu Lige prvakov proti Juventusu in je pozneje z Redsi tudi dobil to tekmovanje.

Smith ohranil smisel za humor
Alan Smith je svojo najhujšo poškodbo doživel 18. februarja let 2006 na tekmi FA-pokala med Manchester Unitedom in Liverpoolom. Svetlolasi napadalec je takrat igral za rdeče vrage. Vedno je bil znan po svoji požrtvovalnosti, tako je skušal ovirati prosti strel Johna Arneja Riiseja. Pri tem si je zlomil nogo in izpahnil gleženj. Kljub hudi poškodbi je ohranil smisel za humor in le nekaj dni po poškodbi dejal: "Pogledal sem k tlom: noga je ležala v eno smer, gleženj pa je bil usmerjen proti Hongkongu. Takrat sem vedel, da je poškodba resna." Poškodba ga je od zelenic odaljila za sedem mesecev.

Čech utrpel zlom lobanje
Eno bolj nenavadnih poškodb na nogometnih zelenicah je dobil vratar Chelseaja Peter Čech, ki jo je na tekmi državnega prvenstva 14. oktobra 2006 odnesel z zlomom kosti lobanje. Vsega je bil kriv napadalec Readinga Stephen Hunt, ki je neprevidno štartal na žogo in ob tem s kolenom treščil ob češkega vratarja. Čech se je na zelenice vrnil neverjetno hitro, saj je med vratnicama stal že dobra dva meseca pozneje. Na glavi od takrat nosi čelado, ki je podobna tistim, ko jo nosijo igralci ragbija.

Dyer še čaka na vrnitev
Zadnja izmed hujših poškodb pred Eduardom se je pripetila avgusta na tekmi ligaškega pokala med West Hamom in Bryastolom. Igralec prvih Kieron Dyer je po prekršku Joeja Jacobsena dobil zlom desne noge na dveh mestih. 29-letnik še vedno čaka, da se bo lahko vrnil na nogometna igrišča.

Slavko Jerič