Nazadnje, drugič, je Sloveniji preboj v Top8 uspel na zadnjem turnirju, ki ga je leta 2018 v dvorani Stožice gostila Ljubljana.

Po novem EP s 16 ekipami in na 4 leta

Futsal Euro 2022 bo potekal med 19. januarjem in 6. februarjem na Nizozemskem, točneje v Amsterdamu in Groningenu. Dvanajsto evropsko prvenstvo v dvoranskem oziroma malem nogometu je prelomno, saj je Evropska nogometna zveza z odločitvijo iz leta 2017 razširila turnir z 12 na 16 reprezentanc, obenem pa določila, da bo Futsal EURO potekal le vsaka štiri leta, kot je to običajno pri velikem nogometu.

Do turnirja v Sloveniji pred štirimi leti so bili turnirji vsaki dve ali tri leta. Na premiernem evropskem prvenstvu v futsalu leta 1996 v Španiji je v Cordobi igralo le šest reprezentanc. Na turnirjih v lihih letih med letoma 1999 in 2007 je sodelovalo po osem reprezentanc, od premika na soda leta in razširitve leta 2010 dalje je na zboru najboljših držav Evrope v dvoranskem nogometu tekmovalo po ducat izbranih vrst.

Sorodna novica Obljuba kapetana: Z glavo gremo tja, kamor ne bi šel kdo niti z nogo

Edini dosedanji zmagi proti Italiji

Slovenska moška članska reprezentanca v futsalu je debitirala na Euru 2003 v Italiji, od prejšnje razširitve dalje pa je Slovenija stalna udeleženka zaključnih turnirjev in bo zdaj že šestič zapored zaigrala med najboljšimi ekipami stare celine. V šestih poskusih so se Slovenci doslej dvakrat prebili v izločilne boje, in to po zaslugi edinih dveh dosedanjih zmag na evropskih prvenstvih, pri čemer so zanimivo obakrat premagali Italijo (3:2 v Antwerpnu in 2:1 v Ljubljani).

Zakaj zanimivo? Z Italijo se igra tudi zdaj na Euru 2022, kar je vsakakor obetavno znamenje. V Belgiji 2014 in doma je tako Slovenija zaigrala v četrtfinalu, prvič je izgubila s Španijo (0:4), drugič z Rusijo (0:2), obe reprezentanci pa sta na koncu dobili bronasto medaljo. Na 15 dosedanjih tekmah na evropskih prvenstvih je slovenska izbrana vrsta iztržila še eno točko za neodločen izid – na uvodni tekmi domačega Eura v polnih Stožicah proti Srbiji (2:2). Ob izkupičku 2-1-12 na šestih dosedanjih EP-jih znaša skupna razlika v golih 29:60.

Nizozemsko izbrali v Ljubljani

Slovenija je sicer neposredno povezana z izborom Nizozemske, saj je odločitev o gostitelju Euro 2022 padla na zasedanju izvršnega odbora Uefe 24. septembra 2019 v Ljubljani. Takrat je kandidatura Amsterdama in Groningena premagala francosko navezo Lille – Orchies in portugalski par Lizbona – Porto. V Amsterdamu bo tekmovanje potekalo v večnamenski dvorani Ziggo Dome, ki sicer za športna tekmovanja lahko zdaj sprejme do 10.500 gledalcev, medtem je v običajnih časih na koncertih prostora za več kot 17 tisoč ljudi.

Slovenci bodo prvi dve tekmi igrali v Groningenu in športni dvorani MartiniPlaza, katere tribune sprejmejo 3.900 gledalcev. A kot občutimo vsak dan skorajda dve leti – koronavirusna pandemija še naprej kroji življenja na vseh ravneh, tudi v nogometu. Prireditelji so kljub ukrepom predvideli gledalce na tribunah, v skladu z nizozemsko tradicijo podpore oranžnih reprezentanc pa ni presenečenje, da je bila uvodna tekma Nizozemske proti Ukrajini v sredo, 19. januarja, razprodana takoj ob začetku prodaje vstopnic.

Najboljša drugouvrščena ekipa kvalifikacij

Slovenska izbrana vrsta se je po dveh tesnih porazih s Španijo (1:3 v okolici Madrida in 1:2 v Laškem) iz kvalifikacijske skupine 6 prebila na prvenstvo kot najboljša izmed vseh osmih drugouvrščenih ekip Uefinih kvalifikacij. Ob dveh prigaranih zmagah proti Latviji (1:0 v Jelgavi in 5:3 v Laškem) sta bili za neposredno uvrstitev na Nizozemsko 2022 ključni izdatni zmagi nad Švico (12:1 v Laškem in 11:1 v Untersiggenthalu). Ob izkupičku štirih zmag in dveh porazov ter skupni razliki v golih 31:10 je bil prvi slovenski strelec v kvalifikacijah Kristjan Čujec s 7 goli, ki so mu sledili Nejc Hozjan s 5 zadetki, Alen Fetić s 4 in Denis Totošković ter kapetan Igor Osredkar s po 3 goli.

V skupini s Kazahstanom, Italijo in Finsko

Iz tretjega bobna je bila Slovenija na žrebu 18. oktobra uvrščena v skupino B, kjer jo v Groningenu čakajo tekme s Kazahstanom (v četrtek ob 17.30), Italijo (v ponedeljek, 24. januarja 2022 ob 17.30) in za konec skupinskega dela še s Finsko (v petek, 28. januarja 2022 ob 17.30), a ta tekma se bo igrala v Amsterdamu, kjer bodo nato tudi potekali vsi izločilni boji.

“Cilj je četrtfinale! To smo si s fanti zastavili. Uvrstili smo se na Euro, kjer želimo narediti nov korak naprej,” je selektor Slovenije Tomi Horvat poudaril cilj in hkrati pojasnil izhodišče: “Smo ekipa iz tretjega bobna, tako moramo premagati nekoga iz boljšega bobna. Bo težko, a bomo dali vse od sebe. To je šport, kanček sreče in lahko nam uspe.”

Prvi dve mesti prinašata četrtfinale

Tekmovalni sistem je zdaj s 16 reprezentancami preprostejši kot je bil prej ob 12 državah in s skupinami po tremi ekipami. Udeleženci so zdaj razdeljeni v štiri skupine s po štirimi državami. Po enokrožnem skupinskem delu, pri čemer se tekmi zadnjega, 3., kroga igrata sočasno, se v zaključne boje uvrstita prvi dve reprezentanci vsake skupine. V primeru enakega števila točk so prvo merilo medsebojne tekme, nato razlika v golih in število doseženih zadetkov na medsebojnih tekmah.

V četrtfinalu se križata skupini A in B ter C in D. Slovenijo v primeru uspeha v skupini s Kazahi, Italijani in Finci torej čaka soočenje z eno izmed najboljših reprezentanc iz kvarteta Nizozemska, Srbija, Ukrajina in Portugalska. Četrtfinalni tekmi s paroma A1-B2 in B1-A2 bosta v ponedeljek, 31. januarja. Polfinalni tekmi sta na sporedu v petek, 4. februarja, mali in veliki finale pa v nedeljo, 6. februarja. Prenose vseh tekem slovenske futsal reprezentance in zaključne boje Eura 2020 si boste lahko ogledali na Televiziji Slovenija.

Sorodna novica Portugalci premagali branilce naslova za vrh sveta

Španija predala žezlo Portugalski

Zgodovinsko je na evropskih prvenstvih v dvoranskem nogometu vladala Španija, ki se ponaša s kar 7 naslovi prvakov. Ob tem je bila La Furia na dozdajšnjih 11 turnirjih še dvakrat srebrna in enkrat bronasta, samo na Euru 2003 pa so Španci ostali brez medalje, ker so bili četrti. Na Uefini reprezentančni lestvici so Španci sicer številka ena in favoriti za novo medaljo, a trenutno je dejansko prva velesila Evrope in od nedavnega tudi sveta druga reprezentanca z Iberskega polotoka – Portugalska. V Ljubljani pred štirimi leti so Portugalci prvič postali evropski prvaki, potem ko so po podaljšku v finalu 10. februarja v Stožicah premagali ravno Špance. Odločil je zlati kazenski strel Bruna Coelha. Futsalski superzvezdnik Ricardinho in njegovi rojaki so zdaj 3. oktobra v Vilni po zmagi z 2:1 nad branilko naslova Argentino postali še svetovni prvaki.

Vendar mora zdaj Portugalska na Nizozemskem braniti evropsko krono brez pomoči ”Čarovnika” Ricardinha, ki se je po kroni kariere za naslov svetovnega prvaka pri 36 letih odločil za reprezentančno upokojitev. Tudi brez prejemnika zlate žoge za najboljšega igralca nedavnega svetovnega prvenstva v Litvi ostajajo Portugalci prvi favoriti za slavje na Nizozemskem. Zdaj je njihov glavni adut izvrstni strelec Pany, 32-letni krilo, ki je na SP-ju natresel 8 golov, pri čemer je zadel na vseh tekmah izločilnih bojev, tudi oba gola v finalu za tako želeni svetovni naslov, kar mu je prineslo srebrno žogo svetovnega prvenstva.

Ob obeh iberskih velesilah futsala sta se naslova prvakov Evrope veselila še Rusija (1999) in Italija (2003 in 2014). Rusi so po Uefi druga reprezentanca celine, saj se vedno bojujejo za odličja, in spadajo ob Portugalcih in Špancih v najožji krog kandidatov za zlato.

“Rusija, Španija in Portugalska so glavni favoriti za naslov in medalje. Zraven je še Kazahstan iz naše skupine. Lahko seveda presenetijo ekipe iz drugega bobna, kot so Hrvaška, ki je na zadnjih prvenstvih blizu, a ji malo zmanjka za preboj. Ne nazadnje se ne sme pozabiti na Italijo kot tradicionalno silo,” slovenski selektor na kratko navaja kandidate za vrh.

Slovenci dvakrat že prebudili Italijane

Kot omenjeno sta edini dosedanji slovenski zmagi na evropskih prvenstvih povezani ravno z zmagama nad zahodnimi sosedi. A po drugi strani srečanja s Slovenci prinašajo srečo tudi Italijanom. Že na prav prvi svoji tekmi na evropskih prvenstvih, 17. februarja 2003 v Aversi v Kampanji na jugu Italije, je Slovenija pošteno namučila gostitelje in jih kar prestrašila. Po prigarani zmagi z 2:1 so azzurri pred 18 leti na domačem Euru šli prvič vse do konca in tudi ob drugem evropskem naslovu je bila ključna ravno slovenska zaušnica na uvodu Eura 2014.

Uigrani Kazahstan na brazilski pogon

A v Groningenu izbrance selektorja Tomislava Horvata najprej čaka Kazahstan, četrta reprezentanca Evrope po Uefini lestvici. Srednjeazijska država, ki je leta 2002 postala 52. članica Evropske nogometne zveze, je v zadnji petletki postala pomembna sila v dvoranskem nogometu. Bronasta medalja v Srbiji 2016 in četrto mesto v Sloveniji 2018 sta najboljša izida na evropskih prvenstvih, jeseni pa so bili kar četrti na svetovnem prvenstvu v Litvi.

Kazahi so močno okrepljeni z naturaliziranimi Brazilci, velika adut pa je uigranost, saj velika večina reprezentance igra za AFC Kairat. Bogati klub iz Almatyja sistematično kupuje Brazilce, najboljši pa si lahko prislužijo državljanstvo. Kairat je kot minireprezentanca dvakrat osvojil Ligo prvakov (2013 in 2015), nazadnje pa je bil polfinalist in v zadnjem desetletju redko konča zunaj najboljše četverice. Na svetovnem prvenstvu je pri Kazahstanu s 6 goli izstopal Taynan, tretji strelec Litve 2021, v napadu sta nevarna še Douglas Junior (bronasta žoga mundiala) in Dauren Tursagulov. Kapetan je prekaljeni vratar Leo Higuita, ki ni samo čuvaj mreže.

“Ekipa, ki ima največjo prednost v brazilskem vratarju Higuiti. Vrhunski vratar, ki dobro bere igro, v katero je močno vpleten. Slovenija sicer vedno dobro igra s Kazahstanom, ki ima še vsaj 2 do 3 vrhunske Brazilce,” prvega nasprotnika opisuje selektor Horvat, ki prizna, da se ukvarja predvsem s prvo tekmovalno oviro: “Prva tekma zahteva maksimalno pripravo. Najprej Kazahstan. Če zmagamo, si na stežaj odpremo vrata. Sam gledam in razmišljam res le o prvi tekmi, Italijanov si še niti nisem pogledal. Najprej prva tekma, nato naprej.”

Italijane Slovenci zdaj poznajo od blizu

Če je Italija po porazu s Slovenijo v Antwerpnu 2014 na koncu celo osvojila drugi evropski naslov, pa je poraz v Ljubljani pomenil najnižjo točko za azzurre v futsalu, saj so sploh prvič ostali brez izločilnih bojev Eura. Ob tem se Italijani tudi niso uvrstili na zadnje svetovno prvenstvo, s katerih imajo srebrno in dve bronasti medalji. Tudi pri Italiji je kapetan izkušeni vratar Stefano Mammarella, obrambi poveljuje Murilo Ferreira, v napadu sta že dolgo nosilca igre Alex Merlim in Julio De Oliveira. Kot je razvidno iz imen in priimkov, se tudi na Apeninskem polotoku zanašajo na naturalizacijo Brazilcev, ki pridejo igrati v močno Serio A, a imajo v nasprotju z kazahstanskimi Brazilci vseeno kakšne rodbinske povezave z reprezentanco, za katero zdaj igrajo. Italija sicer zaseda 8. mesto na Uefini reprezentančni lestvici.

“Italija – druga, nova tekma, spet vrhunska reprezentanca. Zagotovo iščemo proti njim točke. Italijani so precej drugačni kot Kazahi, saj nič ne igrajo z vratarjem, samo 4 na 4. Agresivni so v igri ena na ena, v obrambi stojijo čisto blizu. A jim bomo lahko parirali. Naši reprezentanti, ki zdaj igrajo v Italiji, so jih dobro spoznali, vedo, da se da z njimi igrati. Spoznali so njihovo raven in moč,” Horvat opisuje drugega slovenskega nasprotnika na Nizozemskem.

Finska – prva sila dvoranskega nogometa na severu

Za konec skupinskega dela čaka Slovenijo soočenje z enim izmed četverice debitantov na evropskih prvenstvih. Finska igra svoj prvi veliki turnir, trenutno je 14. reprezentanca Evrope, predvsem pa je nesporno najboljša nordijska država v futsalu, saj je osvojila zadnjih šest nordijskih pokalov, kjer igrajo z Dansko, Norveško in Švedsko. V nasprotju s Kazahi in Italijani pri Fincih ni Brazilcev in drugih naturaliziranih tujcev. Mednarodno je najbolj uveljavljen vratar Juha-Matti Savolainen, ki brani za Mantovo. V napadu se igra vrti okoli Mikka Kytölä in Miika Hosia.

A ikona futsala na Finskem je Panu Autio, ki ga je Hrvat na selektorski klopi Finske Mićo Martić prepričal, da nadaljuje reprezentančno kariero in pomaga rojakom ob debiju na velikem odru. Zdaj 36-letni Autio je tako v začetku oktobra presegel magično mejo 100 golov v dresu z državnim grbom. Selektor Martić vodi Fince vse od leta 2013 in je zaslužen za izjemen vzpon reprezentance, a celoten šport je hit zadnjih let v državi – Finke sodijo med najboljših osem ženskih izbranih vrst na celini.

“Finska kot zadnji tekmec v skupini. Zagotovo ekipa, ki prihaja. Zadnja leta vedno blizu uvrstitvi na SP in EP, zdaj so končno tu. Neugoden tekmec, fizično močni, disciplinirani, borbeni. Pričakujem težko, napeto tekmo. Upam, da bomo prišli v to srečanje z izhodiščem, da nam zmaga proti Fincem prinaša četrtfinale in da nato s kakovostjo, ki jo premoremo, uveljavimo svoje prednosti,” upa selektor Horvat. Ob tem pričakuje, da bodo šli Slovenci na tekmo v Amsterdamu še z vsemi možnostmi za napredovanje iz skupine B.

Povezanost, disciplina in agresivnost

Kaj so aduti Slovenije, ki bi prinesli uspeh na Nizozemskem? “Kot ekipa smo zelo povezani, disciplinirani in agresivni. Ne nazadnje smo tudi že izkušeni. Igralci imajo za seboj veliko težkih tekem, tako v dresu Dobovca v Ligi prvakov kot v reprezentanci in zdaj številni še v tujini. Zavedati se je treba svojih odlik in jih prikazati. Slovenija je za vsakogar neugoden nasprotnik, a tudi oni so neugodni tekmeci za nas. Dnevna forma je zelo pomembna, stanje, v katerem se lotiš Eura,” selektor Horvat našteva prednosti svojih izbrancev, v katerih koži je sam bil kot igralec na krstnem evropskem prvenstvu za Slovenijo leta 2003.

Prvi Euro za Horvata kot selektorja

Slovenija zaseda 11. mesto na Uefini reprezentančni lestvici in je tako postavljena v vlogo izzivalcev Kazahstana in Italije za preboj v četrtfinale. Po 15 letih obdobja selektorja Andreja Dobovičnika je leta 2020 vodenje moške članske reprezentance prevzel zdaj 47-letni Tomislav Horvat, nekdanji izvrstni igralec, pri čemer je bil v karieri šestkrat državni prvak in trikrat najboljši strelec slovenskega prvenstva.

S štiriletnim premorom med evropskima prvenstvoma in selektorsko menjavo je razumljivo sočasno prišlo do pomlajevanja izbrane vrste, kjer mlajši igralci prevzemajo večjo vlogo. Kapetan sicer ostaja Igor Osredkar (FC Litija), ki je rekorder tako po številu nastopov (166) kot številu golov (82) za Slovenijo, a 35-letnika so jeseni ob vrnitvi v domovino pestile poškodbe. Po uspešnih kvalifikacijah je reprezentančno kariero sklenil Kristjan Čujec (Dobovec), ki je bil sicer s sedmimi goli prvi golgeter ekipe. Kljub pregovarjanju selektorja se Krištof zaradi obveznosti v novi službi ni premislil, četudi z 32 leti še zdaleč ni med najstarejšimi. Od prekaljenih slovenskih futsalskih asov je motor ekipe Alen Fetić, ki odlično igra v Italiji, kjer je njegova Petrarca iz Padove razred zase, saj vodi v Serii A s stoodstotnim izkupičkom.

Igranje v tujini ključno tudi za reprezentanco

Ravno Italija je zdaj dežela, kjer igra največ slovenskih najboljših igralcev, kar zagotavlja močne tekme in osredotočenost igralcev le na futsal, saj so legionarji končno profesionalci in niso obremenjeni še z običajnimi službami, kot je to običaj v Sloveniji. V kvalifikacijah in na pripravljalnih jesenskih tekmah sta veliko vlogo igrala Nejc Hozjan (FF Napoli) in Gašper Vrhovec (FC Litija). Ta se je preselil na položaj pivota, pri čemer pa zna selektor Horvat na trenutke zaigrati tudi s sistemom brez špice napada.

Igranje nosilcev igre v tujini je tudi za uspeh reprezentance prelomnega pomena. “Izredno pomembno, saj so kot profesionalci deležni veliko več enot treninga. Bolj so navajeni odigrati več tekem v zgoščenem ritmu, niso tako utrujeni po tekmah, hitrejša regeneracija. Ogromna prednost. V tujini naredijo 5 do 6 treningov na teden, v Sloveniji maksimalno 3 na teden,” ključno razliko med legionarji in igralci iz domačega prvenstva opisuje Horvat.

Šibka točka – pomanjkanje izkušenj v vratih

Najmanj izkušenj, a hkrati največ zaleta ima Slovenija v vratih, kjer je tandem Tjaž Lovrenčič (Benevento) – Nejc Berzelak (FC Litija). Od nosilcev igre sta jeseni ob kapetanu Osredkarju težave s poškodbo imela še Denis Totošković in Žiga Čeh.

“Najmanj izkušenj in mladosti je v vratih, kar je lahko težava, a tudi prednost,” selektor Horvat izpostavlja, dve vidika gledanja na vratarsko mesto, kjer je po slovesu Damirja Puškarja zazevala luknja.

Uspeh na domačem Euru je prijeten spomin in uspeh, ki ga zdaj deloma prenovljena in pomlajena futsal reprezentanca želi ponoviti še na Nizozemskem.

Trening Slovencev v Groningenu pred začetkom Futsal Eura 2022 (foto: Sandi Škvarč)