Prvoobtoženi v primeru Aderlass (
Prvoobtoženi v primeru Aderlass ("puščanje krvi" zdravnik Mark Schmidt je priznal krivdo in je nemškim oblastem predal identiteto preostalih javno še nerazkritih športnikov, ki jm je pomagal s prepovedanimi transfuzijami obogatene krvi. Za Schmidtovo obrambo je bil uspeh, da so dosegli umik obtožbe o zarotniškem delovanju, zaradi česar bi mu grozila še višja kazen. Foto: EPA

Deželno sodišče je odločilo, da je zdravnik Mark Schmidt kriv v 24 primerih komercialnega krvnega dopinga in še dveh dodatnih primerih krvnega dopinga ter ogrožanja telesnega zdravja. Obtožbe izvirajo iz odmevne policijske protidopinške operacije poimenovane "Aderlass" (puščanje krvi).

Ob zaporni kazni so mu še za tri leta prepovedali opravljati zdravniški poklic, dodatno pa so mu izrekli še 158 tisoč evrov globe. Erfrutski zdravnik je že septembra lani priznal krivdo, njegovi zagovorniki so zanj predlagali triletno zaporno kazen, s tem pa tudi skorajšnjo svobodo. Tožilstvo je predlagalo kazen petih let in pol zapora.

"Nase vzamem vsa napačna dejanja. Prevzemam vso odgovornost in obžalujem, da sem preostale štiri obtožene spravil v tak položaj. Neskončno mi je žal," je pred tednom dni na zadnji obravnavi pred izrekom sodbe dejal Mark Schmidt, ki je bil v priporu od februarja 2019.

Epilog afere Aderlass

Večinoma zimski športniki, a tudi kolesarji
Sodišče je v sodbi opredelilo, da je Mark Schmidt s pomočniki s krvnim dopingom pomagal najmanj 23 športnikom, večinoma zimskim športnikom (smučarski tekači, biatlonci, hitrostni drsalci), atletom in tudi kolesarjem, ki prihajajo iz osmih različnih držav.

Med razkritimi imeni tudi Božič in Koren
Med njimi sta bila v afero na podlagi SMS-sporočil ujeta dva Slovenca: Borut Božič in Kristijan Koren. Oba je Mednarodna kolesarska zveza kaznovala z dveletno kaznijo nastopanja, izgubila pa sta službi pri takratni ekipi Bahrain Merida: Božič je po tekmovalni upokojitvi ravno postal pomočnik športnega direktorja, medtem ko je Koren zapustil Giro 2019.

Za Slovenca in Hrvata Kristijana Đuraska so bila usodna SMS-sporočila na slovenski SIM-kartici, ki jo je po racijah predal policiji eden izmed soobtoženih, Schmidt pa je preiskovalcem sam razkril PIN-kodo.

Primer si je že zaslužil naziv največje organizirane dopinške afere v Nemčiji. Bržkone na sodišču v bavarski prestolnici tudi zato niso naključno izbrali velike dvorane A 101, kjer je med drugim potekal proces proti vojnemu zločincu Johnu (Ivanu) Demjanjuku in pred leti tudi proti desničarski ekstremistki Beate Zschape. Foto: EPA
Primer si je že zaslužil naziv največje organizirane dopinške afere v Nemčiji. Bržkone na sodišču v bavarski prestolnici tudi zato niso naključno izbrali velike dvorane A 101, kjer je med drugim potekal proces proti vojnemu zločincu Johnu (Ivanu) Demjanjuku in pred leti tudi proti desničarski ekstremistki Beate Zschape. Foto: EPA

Prva obsodba po novi zakonodaji
Gre za prvo obsodbo po novi protidopinški zakonodaji v Nemčiji, ki je bila sprejeta in je začela veljati konec leta 2015. Zloraba dopinga v športu je postala kaznivo dejanje, pri čemer pa so se v operaciji Aderlass preiskovalci in tožilci osredinili na organizatorje dopinga, in ne toliko na njegove uporabnike. V afero vpleteni nemški športniki kot na primer nekdanji kolesar Danilo Hondo so se s priznanjem in sodelovanjem v procesu ognili kazenskemu pregonu.

Za krive so bili razglašeni in obsojeni tudi štirje Schmidtovi soobtoženci in pomočniki: Dirk Q., obsojen na 2 leti in 4 mesece zapora, zdravniška sestra Diana S. na leto in 4 mesece, voznik reševalnega vozila Sven M. in zdravnikov oče pa na plačilo 6560 in 9900 evrov globe. Vsi soobtoženci so krivdo priznali.

V Avstriji Denifl obsojen na dve leti
Nasprotno je bil avstrijski kolesar Stefan Denifl kljub priznanju in sodelovanju z oblastmi ravno v ponedeljek obsojen na dveletno zaporno kazen, od tega pogojno 16 mesecev.

Racija med SP-jem v Seefeldu
Tožilstvo je sodišču dokazalo, da je Schmidt od februarja 2014 tik pred olimpijskimi igrami v Sočiju pa vse do 17. februarja 2019 izvajal krvni doping. Takrat so nemški in avstrijski policisti med svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Seefeldu na Tirolskem izvedli racijo, pri čemer so v skrivni sobi frizerskega salona z iglo v rami in priključenega na krvno transfuzijo ujeli tekača Maxa Haukeja. Sledile so hišne preiskave, tudi na na Schmidtovem domovanju v Erfrutu, od koder je deloval.

Jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom so sestavljali smučarji tekači na čelu z Avstrijcem Johannesom Dürrom, ki je afero razkril v intervjuju in dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen. Med njimi pa so bili tudi Kazahstanec Aleksej Poltoranin ter Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu.

Slovenske povezave z afero
Razkrilo se je, da so športniki-stranke in Schmidt uporabljali SIM-kartice iz Slovenije in Hrvaške. Ob tem je Schmidt servis centrifug, ki je uporabljal za obdelavo in shranjevanje krvi, opravljal v Sloveniji. Med zaradi pandemije razvlečenim procesom je na dan prišlo, da so preiskovalci odkrili še tretjega slovenskega športnika oz. športnico, ki pa prihaja iz zimskega športa, a identitete sodišče ni razkrilo.

Doping izvajal "iz navdušenja in ljubezni do športa"
Po lastnem priznanju nekdanjega uspešnega šprinterja Honde je za letni tretma s krvnim dopingom erfrutskemu zdravniku plačeval od 25 do 30 tisoč evrov. Sam Mark Schmidt je v zagovorih pojasnjeval, da po plačilu vseh stroškov in soudeležencem njemu ni ostalo nič dobička. V septembrskem priznanju je Schmidt dejal, da se je začel ukvarjati s krvnim dopingom "zaradi navdušenja in ljubezni do športa, in ne zaradi dobička".