Južnokorejska borilna veščina se je na največjem športnem dogodku prvič predstavila leta 1988, ko so bile igre v Seulu. Tedaj je bil tekvondo predstavljen kot eden izmed demonstracijskih športov. Podobno je bilo tudi štiri leta pozneje v Barceloni. Leta 2000 je bil dokončno sprejet v olimpijsko družino. Na igrah tekmujejo moški in ženske, vsi v po štirih kategorijah. Borci se merijo v kategorijah pod 58, od 58 do 68, od 68 do 80 in nad 80 kg, borke pa se bodo udarile v kategorijah pod 49, od 49 do 57, od 57 do 67 in nad 67kg.

V vsaki kategoriji bo nastopilo po 16 tekmovalcev. Polovica bo nosilcev, ki se ne bodo pomerili med sabo v prvem krogu. Za preboj v finale bo treba dobiti tri dvoboje. Poražence čaka tudi repešaž in s tem boj za bronasto odličje.

Zdaj v uporabi elektronski senzorji
V želji po večji popularizaciji športa je bil uveden tudi nov točkovalni sistem. Tako tekmovalci dobijo več točk za brce v glavo, s tem pa sam šport postaja bolj spektakularen. Večkrat je bilo v tekvondoju precej bojev končanih s spornimi odločitvami sodnikov, saj so imeli skoraj povsem prosto presojo, zdaj pa bodo udarci merjeni z elektronskimi senzorji, ki bodo omogočili lažje zaznavanje natančnosti udarcev in s tem pravičnejše točkovanje. Po spornih sodniških odločitvah je v tekvondoju prišlo tudi do enega izmed največjih incidentov v zgodovini olimpijskih iger. Kubanec Angel Matos je v Pekingu brcnil sodnika v obraz in bil jasno diskvalificiran.

Vsaka država na olimpijske igre lahko pošlje največ po dva tekmovalca v moški in dve tekmovalki v žensko konkurenci. S tem nekateri odlični borci ne dobijo priložnosti nastopa na igrah, posledično pa je jasno manjša tudi konkurenca. Tako so do medalje prišli tudi že nekoliko manj znani tekvondoisti. V Pekingu je, recimo, bron osvojil Rohulah Nikpai, kar je bila prva olimpijska medalja za Afganistan.

Trije slovenski aduti
Slovenijo bodo prvič zastopali kar trije tekvondoisti. V najtežji moški kategoriji bo tekmoval Ivan Trajkovič, v ženski konkurenci pa bosta nastopili Nuša Rajher in Franka Anić, vsi pa v London potujejo z visokimi cilji. Leta 2000 je slovenske barve zastopal Marcelo More. Pred igrami so ga številni strokovnjaki uvrščali med glavne kandidate za medalje in mu napovedovali bronasto kolajno, na koncu pa je v kategoriji do 80 kg osvojil deveto mesto.

Južna Koreja "mora" osvojiti nekaj zlatih
Do zdaj so na igrah daleč največ uspeha imeli tekmovalci iz Južne Koreje. Iz Pekinga so se vrnili s kar štirimi zlatimi medaljami. Korejski borci bodo tudi v Londonu pod velikim pritiskom, glavno njihovo orožje pa bo Ča Dong Min, ki bo branil zlato v kategoriji nad 80 kilogramov. "Tekvondo je naš nacionalni šport. Izvira iz Koreje in zato smo jasno pod velikim pritiskom osvajanja odličij. Pričakuje se, da bomo domov prinesli kar nekaj zlatih medalj, sicer bomo po napovedih medijev označeni kar za izdajalce," je o pričakovanjih glavnih favoritov spregovoril generalni menedžer korejskih taekwondoistov Kim Sei Hjeok.

Združene države Amerike bodo znova največ upov položile v roke in noge družine Lopez, ki je v Pekingu osvojila kar tri odličja. Steven, ki je osvojil že dve zlati in eno bronasto odličje, in Diana, ki si je okrog vratu na Kitajskem obesila bron, bosta nastopila tudi v Londonu. Mark, srebrn iz Peking, pa si ni izboril olimpijske vozovnice. Prav tako ne bo domačega aduta Aarona Cooka, ki je celo v svoji kategoriji številka ena na svetu, njegov (ne)izbor britanske zveze pa je sprožil pravi incident.