Letalo z dobitnikom druge slovenske medalje v Južni Koreji je na Brniku pristalo ob 8.35. Po uvodnem pozdravu je bronasti deskar odgovarjal na novinarska vprašanja, potem pa se je odpravil domov v Tržič.

"Zdaj, ko se je vse malo ohladilo, sem se začel zavedati, da medalja je medalja. Lesk mi ni več pomemben. Zgodba se je končala. Dosegel sem več, kot so nekateri mislili, da lahko. Tudi sam sem dvomil o sebi, a sem imel kanček upanja, da bi lahko z delom in izkušnjami ponovil uspeh iz Sočija. Sem več kot zadovoljen," je povedal Košir, ki ga je dolgo pestila poškodba hrbta, zaradi katere je izpustil večji del zadnjih sezon.

"Sem kot mango. 50 sončnih dni pomeni, da sem tam, kjer moram biti," se je pošalil. "Ta medalja ni tako sladka ali okusna kot mango, je pa vsaj enako lepa," je dodal.

"Z mano je bilo v tej sezoni morda malce bolj težko sodelovati, zato ker sem tudi jaz šele iz dneva v dan videl, kaj mi telo dopušča. Kjučno je bilo, da so mi tisti ljudje, ki so bili okoli, zaupali, me poslušali, kaj si želim in kako delujem. Ključno je bilo tudi, da nismo napadali od začetka z veliko žlico, ampak da smo šli postopoma. Tudi moja glava je imela močno blokado. Veliko težav, ki sem jih jaz videl, je bilo, ker sem se bal. Nisem spustil toliko, kot bi lahko. Ko so bile luknje, nisem želel voziti. Ko sem dobil zaupanje nazaj, in to se je zgodilo v zadnjih nekaj tednih, je bilo vse lažje. Sem ga pa, kot kaže, tudi stopnjeval v glavi," je povedal Košir.

O nadaljevanju kariere: "Počakajmo še malo. Na začetku sem povedal, zakaj to sploh počnem, se pravi iz ljubezni do deskanja in nekega zadovoljstva. Ves čas se nekako bojujem s svojim počutjem. Še vedno bom to počel, a ne vem, na kakšni ravni. Deske zagotovo ne bom za večno postavil v kot. Če bom čutil v nogah, da sem konkurenčen, bom šel na tekmo, zakaj pa ne," je še povedal 33-letni Košir.

Že včeraj se je iz Južne Koreje vrnil biatlonec Jakov Fak, ki je osvojil srebrno medaljo v posamični preizkušnji.