V sredo se bo v Pjongčangu začel hokejski turnir. Drugič zapored med olimpijsko elito sodelujejo risi, ki se bodo najprej pomerili z Američani (13.10). Hokej velja za olimpijski vrhunec, še posebej spektakularno pa je bilo med Naganom 1998 in Sočijem 2014, ko so na olimpijskem ledu drsali vsi najboljši. Letos jih v Južno Korejo ni, saj se Liga NHL ni ustavila. Na teh igrah z NHL-ovci so ZDA osvojile po dve srebrni medalji, leta 2002 na domačih igrah v Salt Lake Cityju in 2010 v Vancouvru.

Predtem so si zadnjo kolajno izborili leta 1980 na domačem ledu v Lake Placidu. Na teh igrah so ameriški študentje na kolena spravili močno favorizirano Sovjetsko zvezo. Uspeh so poimenovali kar "Čudež na ledu" in zgodbo prenesli na film. Granato je dejal, da še zdajšnje generacije ameriških hokejistov navdih najdejo v tej nepozabni zgodbi: "Tedaj sem bil star 15 let in nisem vedel, kaj pomeni olimpijski oziroma mednarodni hokej. Te igre so bile prava inspiracija, da tudi jaz naredim nekaj v hokeju. Vsi še danes poznajo to zgodbo, vsi so tudi videli film Čudež in poznajo tisto moštvo. Mi ne potrebujemo čudeža, da bi zmagali na tem turnirju. Moramo biti prava ekipa in dva tedna odigrati naš najboljši hokej."

Gionta: Biti kapetan reprezentance je velika čast
Zdaj ko ni hokejistov iz NHL-a, so Američani sestavili pisano zasedbo izkušenih igralcev iz močnih evropskih klubov, ki jih dopolnjujejo najboljši iz Lige AHL in nekateri mladeniči iz univerzitetnih moštev. Ne glede na starost in izkušnje je bil za vse, kot vsi poudarjajo, klic v olimpijsko ekipo velika čast, saj zastopati državo vsem pomeni nekaj posebnega. Najbolj znano ime v ameriški zasedbi je kapetan Brian Gionta. 39-letni napadalec ima za sabo 16 sezon v NHL-u: "Vse skupaj je nekaj posebnega, unikatna izkušnja. Tri tedne bomo preživeli skupaj in ni enako kot v klubu. V tem času želiš unovčiti izkušnje starejših igralcev in energijo mlajših. Veliko fantov je profesionalcev v Evropi, torej so navajeni na takšno igrišče in na ta način hokeja. Turnir je odprt in mislim, da ni absolutnega favorita. Zato bo tudi tako zanimivo."

V dolgoletni karieri je bil odlični hokejist med drugim kapetan Montreala in Buffala, zaigral pa je tudi na olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu, kjer pa so Američani razočarali z osmim mestom. Zdaj ga je doletela čast, da še na reprezentančnem dresu drsa s črko C. "To pomeni uresničitev sanj. Vsakič, ko lahko predstavljaš državo in oblečeš ta dres, je nekaj posebnega. Da sem kapetan, pa še posebej. Sanje so se izpolnile. Nekakšna pika na i karieri," je dejal Gionta in glede Slovenije dodal: "Komaj čakamo, da se turnir začne. Vemo, da je Slovenija dobra ekipa. Ogledali smo si videoposnetke, trener pa bo pripravil dober načrt za tekmo. Prvo srečanje je zelo pomembno, saj želiš dobro začeti turnir. Popolnoma smo osredotočeni na to nalogo. Želimo hitro doseči gol in zmagati, da uspešno začnemo in si dvignemo samozavest. Vemo, da so Slovenci zelo hitri, na kar moramo biti pozorni. Igralcev ne poznam, a nam je selektor že pokazal glavne nevarnosti. Znajo drsati in tudi plošček hitro kroži. Lahko so zelo nevarni."

Gillroy: Turnir bo zelo izenačen
Več slovenskih hokejistov pozna Matt Gillroy, ki je tako kot Gionta obiskoval bostonsko univerzo. "Za vsako moštvo je prva tekma izjemno pomembna. Slovenija je ekipa, ki je sicer ne poznamo dobro. Jaz nekaj igralcev že, saj sem igral proti njim v Ligi KHL. So nadarjena ekipa. Zelo pomembno je, da prvo tekmo začneš na pravi način. Komaj čakamo, da se turnir začne, osredotočeni pa smo le na prvo oviro," je povedal 33-letni branilec, ki si zadnja leta kruh služi v Ligi KHL. Pred tem je tri sezone igral tudi v NHL-u, zdaj pa je član helsinškega Jokerita, kamor je prišel iz Spartaka iz Moskve.

"Igranje za reprezentanco pomeni uresničitev sanj. To je neverjetno. Da nosiš barve svoje države, je nekaj posebnega. Vsak športnik na olimpijskih igrah zagotovo tako čuti. Vsi v vlogo favorita postavljajo Rusijo. Mislim, da je sicer turnir zelo izenačen. Drugačen je format tekmovanja, vse gre zelo hitro in toliko različnih hokejistov igra, zdaj ko ni NHL-a. Vse se začne s prvo tekmo in osredotočeni smo samo nanjo. Če bi osvojili medaljo, bi bilo fantastično, velika stvar. Toda čaka nas še ogromno dela in zdaj so misli usmerjene samo proti Sloveniji," je zaključil Gillroy.

Chelios: Zanima nas samo tekma s Slovenijo
Najslavnejše ime v reprezentanci pa je Chris Chelios, ki je eden izmed selektorjevih pomočnikov. Eden najboljših branilcev vseh časov, član Hiše slavnih, ki je z Montrealom in Detroitom trikrat osvojil Stanleyjev pokal, navduševal pa je tudi v dresu Chicaga, ima eno olimpijsko medaljo. Srebrn je bil leta 2002, ko so Američani doma v finalu morali premoč priznati Kanadi: "Najlepši olimpijski spomini so zagotovo na Salt Lake City. Neverjetni sta bili tekmi z Rusijo. To je bil najboljši hokej, kar sem ga igral z reprezentanco. Kot gledalec pa bi izpostavil Vancouver, kjer se je res igral izjemen hokej."

Legendarni Chelios je igral že na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu, nato pa še 1998 v Naganu in v Torinu 2006, ko je bil star 44 let. Med letoma 1998 in 2006 je bil na igrah ameriški kapetan. Zdaj je del strokovnega štaba, ki se pripravlja na dvoboj s Slovenijo: "Samo prva tekma nas mora zanimati in samo tako daleč moramo gledati. Sicer moramo uživati v tem olimpijskem vzdušju, a ko pridemo na led, je vse del posla. Ogledali smo si posnetek Slovenije. Kot vemo že nekaj let, so Slovenci dobro tehnično podkovani, hitri in bodo konkurenčni. Igrajo lahko z vsako ekipo na turnirju. Bomo dobro pripravljeni. O tem ni dvoma. Nobene ekipe tu se ne sme jemati zlahka. Slovenijo smo veliko gledali in bomo pravi. Ne vem, ali vsi veliki fantje v majhnih državah igrajo hokej. Švedska je majhna, Češka, Slovenija … Ne vem, kaj delate, ampak deluje. No, ZDA so velike, a na jugu veliko fantov ne igra hokeja, tako da se malce izenači."

Iz Pjongčanga