Med odprtjem olimpijskih iger v Parizu je med drugim veliko pozornosti pritegnil tudi uradni vrhunec dogodka – prižig olimpijskega ognja. Potem ko sta ga nekdanja francoska olimpijca Marie-José Pérec in Teddy Riner slavnostno prižgala, se je olimpijski kotel dvignil proti nebu.

Je v parku Tuilerije, tako pa dopolnjuje pogled na Louvre, njegovo piramido, obelisk La Concorde, Elizejske poljane in Slavolok zmage. Na isti lokaciji so namreč leta 1783 prvič oživeli načrti Josepha-Michela in Jacquesa-Étienna Montgolfierja, ki sta bila francoska pionirja toplozračnih balonov. V njuno čast je olimpijski kotel prvič v zraku, a le ponoči.

Organizatorji namreč pravijo, da bo, kot je že tradicija, ves čas olimpijskih iger ostal na istem mestu. Razlika je le to, da bo čez dan ostal na tleh mestnih vrtov, zvečer pa ga bodo privezali in dvignili 30 metrov nad tla.

Glede na to, da je sam kotel, ki ga je oblikoval Mathieu Lehanneur, visok 30 metrov, to pomeni, da njegova najvišja točka sega kar 60 metrov visoko. Okoli vznožja je obroč s sedemmetrskim premerom, ki naj bi simboliziral bratstvo, eno od treh temeljnih vrednot Francoske republike. V tem je sam olimpijski ogenj, poroča Euronews.

"Svetilnik ponoči in sonce na dosegu roke podnevi"

Tega ne poganja fosilno gorivo, ampak zgolj elektrika in voda. V obroču na dnu balona je namreč 40 LED-svetilk, ki osvetljujejo oblak vodne pare. Tega proizvaja 200 visokotlačnih meglenih šob, da ustvarijo učinek migetanja in dima pravih plamenov.

"Ta edinstveni kotel predstavlja ves duh, ki sem ga želel dati olimpijskim in paraolimpijskim objektom," je dejal ustvarjalec Lehanneur in dodal, da bo "čarobna svetloba, ki združuje, svetilnik ponoči in sonce na dosegu roke podnevi". Po njegovih besedah je ogenj iz svetlobe in vode kot "hladna oaza v osrčju poletja." Z elektriko in vodo se plamen, ki velja za pravo "električno revolucijo", napaja iz tal, kar je zagotovil eden izmed partnerjev športnega spektakla EDF.