
Kakšen ognjevit krst v severnem peklu. Pospeški in napadi na skoraj vsakem s kockami tlakovanem odseku. Ko je bilo le še vprašanje Tadej Pogačar ali Mathieu van der Poel, pa je prišla napaka in padec. Prva menjava kolesa in lovljenje, pri čemer pa je šel pregloboko v rdeče in po koncu ene najbolj napornih dirk v karieri je 26-letni Slovenec končal kot drugi na velodromu v Roubaixu.
SOS-odmev po severnem peklu
Prvi kolesar sveta je več kot upravičil napoved in poskrbel za nov šov ter izjemen dvoboj s 30-letnim Nizozemcem, ki je postal novodobni kralj kock. Manjkal je le še dvoboj mož na moža na zadnjem najtežjem tlakovanem odseku v križišču pri drevesu (Carrefour de l'Arbre) in morebitni sprint za zmago na velodromu André-Pétrieux.
V prvih hitrih izjavah za televizijo je neverjetni Pogi še okleval glede zaveze, da se v severni pekel vrne že drugo leto. Sledila je ritualna prha v arhaični betonski skupinski kopalnici, kjer prah in blato ter znoj in kri s sebe spirajo vsi preživeli, pri čemer jim delajo družbo ploščice z imeni zmagovalcev in zmagovalk.
"Če bi bil mlajši, bi bil Mathieu moj idol"
Na novinarski konferenci je bil Pogačar že odločen: "Tudi če ni zmaga, sem zelo zadovoljen. Ekipa je odpeljala zelo dobro dirko, dva med peterico, Florian Vermeersch je bil peti, sam drugi. Se že veselim, da se naslednje leto vrnem s tako močno ekipo in si znova prizadevam za zmago."
A dvoma o tem, kdo je bil v nedeljo najboljši na največjem kolesarskem spomeniku sezone, ni bilo: "Mathieu je bil preprosto močnejši. Izjemen šampion, eden najboljših kolesarjev na svetu. Kot pogosto pravim, če bi bil mlajši, bi bil on moj idol. To me še bolj motivira, da ga želim premagati."
"Brez padca bi Tadej zagotovo ostal z mano do konca"
Kaj pa, če ne bi padel 38 km pred ciljem, ko je na odseku št. 9 (De Pont Thibault–Ennevelin, tri zvezdice) pretiraval ob napadu in s preveliko hitrostjo zapeljal v desni ovinek, šel na travo in se ob ograji zvrnil čez krmilo? "Mislim, da ne bi bilo dosti drugače, četudi tam ne bi padel," je za RTV Slovenija dejal Pogačar, medtem ko je bil zmagovalec dneva drugačnega mnenja. "Če ne bi padel, bi Tadej zagotovo ostal z mano do konca. Škoda, da je naredil to napako, saj ne vem, kako bi se ga lahko znebil. Toda padci so sestavni del dirke Pariz–Roubaix," je mnenje zdaj trikratnega zaporednega zmagovalca severnega pekla.
Že znana cilja za prihodnjo pomlad?
Veliki ČE bo zdaj motiv in izziv za Pogačarja, da se drugo pomlad znova posveti klasikam in zlasti spomenikom. Na dveh dirkah Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix je zaradi ravninske trase v veliki prednosti Nizozemec, ki pa je hkrati lačen četrte zmage na Dirki po Flandriji, kjer pa ga je s prestola izrinil Slovenec. Malo je dvoma, da bo prvi kolesar sveta vsako prihodnjo pomlad lovil zmagi na obeh manjkajočih spomenikih.

"Z vidika moči je bila to nedvomno ena najtežjih dirk, na katerih sem kdaj koli dirkal. Stres zaradi tlakovcev, zaradi katerih si napet od začetka do konca. Toda pridobil sem izkušnje in mislim, da bom naslednje dirke doživljal drugače. V primerjavi s svetovnim prvenstvom v Glasgowu sem zdaj razvil več moči," je razmišljal Pogačar, ki se je pripravljen učiti na lastni napaki. Po padcu je imel težavo še z verigo, zaradi česar je moral prvič menjati kolo, pri čemer je izgubil okoli 25 sekund.
Druga menjava zaradi zavor, a potem tudi eksplodiral
Zaostanek za van der Poelom je v naslednjih kilometrih prepolovil, a v zavojih je bil vidno okoren in zaostanek je začel znova naraščati, 20 km pred ciljem je sledila druga menjava kolesa. "Mislil sem, da se lahko vrnem, dokler bo moj zaostanek ostal okoli 15 sekund. Toda težave mi je povzročala zavora, kar me je motilo. Potem sem moral še drugič zamenjati kolo in že je bilo prepozno. Preprosto sem eksplodiral. Želel sem samo čim hitreje končati," je Pogačar še priznal izgubo moči, popolnoma iztrošen je v cilj prišel 78 sekund za štiri leta starejšim tekmecem in prijateljem.
Ključni trenutki napadov Pogačarja s padcem:
- Pogačar je razredčil glavnino 103 km pred ciljem na odseku št. 20 (D'Haveluy–Wallers ★★★★☆).
- V razvpitem arenberškem jarku (št. 19 Trouée d'Arenberg ★★★★★) se je postavil na čelo skupinice kapetanov, a iz gozda je prvi zapeljal van der Poel.
- 70 km pred ciljem (št. 15 Tilloy–Sars et Rosieres ★★★★☆) je Pogačar poskrbel, da je spredaj ostala le trojica: Slovence proti dvojcu iz ekipe Alpecin Deceuninck.
- Ob koncu najtežjega tlakovanega odseka Mons-en-Pévèle (št. 11 ★★★★★) je 45 km pred ciljem Jasper Philipsen odpadel.
- 38 km pred ciljem in odsek št. 9 Pont Thibault–Ennevelin ★★★☆☆ v dolžini 1400 metrov. Z dobrih 40 km/h vse do 64 km/h, v desni ovinek s 53 km/h (po hitrosti z motorja v prenosu), s kock v travo in ograjo ter preko krmila.
- med 32 in 30 km pred ciljem najmanjši zaostanek Pogačarja za van der Poelom 12 sekund.
- 24 km pred ciljem ob vstopu na odsek št. 6 (Cysoing–Bourghelles ★★★☆☆) razlika 19 sekund.
- 21 km pred ciljem druga menjava kolesa zaradi zavor, ko pa se je zaostanek že podvojil, s postankom pa potrojil na minuto.
- 15 km pred ciljem menjava kolesa za van der Poela zaradi defekta. Nizozemec bil brez radijske povezave in ni vedel točnih razlik.
- Pogačarjeva prednost pred zasledovalci je 5 km pred ciljem padla po grafiki na samo pol minute.
- 1:18 razlike na cilju med zmagovalcem in drugouvrščenim, Mads Pedersen je osvojil tretje mesto z zaostankom 53 sekund za Slovencem.
Fotogalerija: ASO/Pauline Ballet
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje