Ob tradicionalnem letnem programu športa naj bi nastala tudi stebra za infrastrukturo in organizacijo velikih športnih tekmovanj.

"Proračun ni vreča brez dna. Vseeno pa iščemo model, s katerim bi šport izdatno podprli. Osnovna zamisel so trije segmenti. Letni program športa bo še naprej namenjen delovanju panožnih zvez, društev in razvoju mladih. To je zaprto in namenjeno razvoju športa. Želim si tudi poseben steber financiranja izgradnje infrastrukture, kjer bi skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in športom ugotovili, kje kaj potrebujemo. Gre za centre, kot je Planica, kjer lahko kaj tudi iztržimo. Z delom sredstev bi sofinancirali infrastrukturo lokalnih skupnosti," je ob robu nordijskega svetovnega prvenstva v Planici povedal Han.

Medtem ko sta prvi in drugi segment na tak ali drugačen način že del prakse, če izvzamemo zamisel o novih večjih centrih, pa je popolna novost tretji del, ki bo namenjen velikim prireditvam. "Določili bomo časovni pas, koliko je denarja na voljo, in na ta način bo jasno, kam se posameznik lahko prijavi in koliko sredstev lahko dobi za organizacijo. Zveze bodo tako bolj neodvisne od posameznega ministra."

Da so na vidiku spremembe, potrjuje že novi letni program športa, ki je še daleč od obljub izpred leta dni o podvojitvi proračunskih sredstev za šport na 52 milijonov evrov, a je vlada športu za prihodnje letos že namenila 33 milijonov in ta sredstva še veča. "Tako kot v športu moramo biti ambiciozni tudi mi," je še dejal minister.

V povezavi z velikimi prireditvami pa je najavil sestanek s predstavniki slovenskih športnih zvez, ta bo predvidoma aprila, kjer bo pojasnil spremembe, obenem pa dobil povratno informacijo o potrebah in načrtih športa. Že letos bo država podprla projekt evropskega prvenstva v košarki, olimpijski festival evropske mladine v Mariboru in tudi kolesarsko Dirko po Sloveniji.

Promocija države prek športa
Prav športna infrastruktura in zmožnost organizacije velikih športnih prireditev sta bili temi današnje okrogle mize v Planici. Po Hanovem prepričanju je slovenski šport že dokazal, da je sposoben organizirati tekmovanja na najvišji ravni, ki so se odrazila tudi finančno v gospodarstvu in turizmu. "Zato bomo spodbujali organizacijo velikih dogodkov, s katerimi Slovenijo uvrščamo na svetovni zemljevid športa, turizma in kažemo priložnosti tudi gospodarstvu."

Slovenija ima kot destinacija zelo ugodno geostrateško lego, a izjemnega pomena je tudi to, da sodi med najvarnejše države na svetu in da gre za državo z zeleno, trajnostno strategijo. Promocija države prek športa pa je tudi priložnost in pomoč izvozno naravnanemu slovenskemu gospodarstvu.

"Zame je izjemno pomembno, da je država začela prepoznavati potencial športa tudi z vidika promocije in turizma. Ne smemo pozabiti gledalcev, ki prireditve spremljajo prek malih zaslonov, radijskih sprejemnikov, družbenih omrežij in drugih medijev. To je izjemnega pomena," pa je poudaril direktor Nordijskega centra Planica Franci Petek in potrdil pravilnost usmeritve gradnje infrastrukture z mislijo, da je prav novi nordijski center v dolini pod Poncami sploh omogočil kandidaturo za SP.

V povezavi s Planico je Han športno pohvalil tudi političnega tekmeca, nekdanjega ministra Milana Zvera, ki je v ključnem trenutku podprl odločitev o gradnji.

Iz prakse se je na športne prireditve ozrl podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, ki v majhnosti Slovenije vidi veliko priložnost, in to opisal na primeru soorganizacije odbojkarskega SP-ja. "Večkrat tarnamo nad našo majhnostjo, nam pa je po drugi strani omogočila operativnost, pa tudi dostop do nosilcev oblasti in odločitev v državi."

"Vedeli smo, da imamo znanje in infrastrukturo, v zelo kratkem času pa smo morali dobiti ustrezno podporo vlade, da to izpeljemo. Obe vladni garnituri sta bili temu projektu naklonjeni," je še dejal Ropret in dodal, da se mu ob novem ministru zdi, da gre šport v smer, kamor sodi.

Han je poudaril, da si je šport ne glede na organiziranost na državni ravni "vedno znal utirati pot do uspeha. Morda nam skupaj uspe narediti še korak naprej, a vem, da moramo predvsem prisluhniti, kaj potrebuje šport, kaj športnik, trener, organizator tekmovanj. Biti zraven samo pri kolajnah je najlažje."

Da je čas za spremembe, je poudaril tudi Petek, ki pravi, da so v preteklih letih potrebe športa rasle hitreje od zneska, načrtovanega v proračunu. Večje financiranje pa bo ob zdajšnjem delu dodalo svoje pri promociji države in turizma.

Da ima šport, če so sredstva vložena na pravi način, velik multiplikativen učinek, pa razkriva tudi raziskava ekonomske fakultete iz leta 2021, ki kaže, da za vsak vložen evro šport okolju vrne 1,7 evra. Na velikih tekmovanjih je učinek lahko trikraten. "Država se zato ne sme bati, da vloži v šport. Prek davkov in poslov se ta sredstva vrnejo. Šport je pomemben z zdravstvenega vidika, za prepoznavnost države in tako se ta krog sklene," je še dejal Han.