Nov proračun je za 2,3 milijarde evrov večji kot tisti izpred leta dni. Tako je že zdaj jasno, da bodo to najdražje poletne OI v zgodovini in bodo po stroških presegle igre iz Londona 2012, ki so stale 12,2 milijarde evrov.
Najdražje olimpijske igre sicer ostajajo zimske olimpijske igre v Sočiju 2014 s 17,9 milijarde evrov uradno priznanih stroškov.
Vračilo vseh vstopnin
Japonski prireditelji so poskušali stroške ublažiti z organizacijo manj razkošnih iger, kot je bilo sprva načrtovano, z zmanjšanjem brezplačnih vstopnic in števila uradnih gostov, ukinitvijo nekaterih ceremonij in tudi prihrankom pri maskotah in ognjemetih.
A preložitev iger je pomenila nove velike stroške z novimi rezervacijami hotelov, prevozi, podaljšanjem pogodb z osebjem organizacijskega odbora in novimi pogovori o pogodbah s sponzorji. Prav tako so samo na Japonskem vrnili denar za 810.000 prodanih vstopnic.
740 milijonov za protikoronske ukrepe
Logistični stroški, vključno s prevozom, varnostjo, komunikacijo in trženjem, so zdaj 19 odstotkov manjši kot v predhodnem proračunu, ki so ga predstavili konec leta 2019. Nova postavka pa je skoraj 740 milijonov evrov za protikoronske ukrepe. Ti bodo vključevali infrastrukturo za testiranja, postavitev klinike ter tudi posebne ukrepe v centrih za hrano in pijačo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje