Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleti na planiški velikanki so rezervirani le za najboljše smučarske skakalce. Tokrat pa se bo na preizkusu letalnice, če bo šlo vse po sreči, po zaletišču spustil tudi rekreativec, 42-letni Ljubljančan Aleš Prestor.
Moja mama je za prvomajske praznike obiskala Benetke. Domov pa je prišla z zbadajočo bolečino v peti. Bolečina je bila najmočnejša zjutraj, ko je vstala iz postelje in kadar je po daljšem sedenju naredila prve korake.
Bolečina je kljuvala v moji kosti. Če sem z roko podrsal po golenici, me je zaskelelo še močneje. Razbolelo kost sem si hladil, kar je nekoliko utišalo bolečino. Ampak, kaj je bilo tisto, kar me je zares pozdravilo?
Miha je pred kratkim dopolnil 47 let. Že nekaj časa je čutil potrebo, da svoj sedeči življenjski slog razgiba in pomladi. Zato je začel teči. A se je po štirih tednih dokaj rednih vadb srečal z močno bolečino na zunanji strani kolena. Zakaj?
Globoko diham. Noge so vse težje. Roke postajajo vse bolj odtujene. Že sedmič tečem na Ljubljanski grad in vsakič hitreje. Kaj si pri tem govorim? “Dobro ti gre, samo tako naprej, noge so gibke in odločne, dihaj globoko in v ritmu. Bravo, dober si!”
Trst je naš! To je bil politični slogan po drugi svetovni vojni, ki nekako še vedno odmeva v občutku izgube. Pa vendar, kaj to pomeni za nekoga, ki ga ni strah, ne sovraži, ki ne deli, ki sprejema in hodi spoštljivo pokončno naprej?
"Malo bomo poskusili teči na smučeh, malo bomo hodili, malo gledali naravo. Naj traja," je Marjan Pepež iz Logatca komentiral odprtje tekaških prog v Hotedršici, kjer je domače športno društvo uredilo tekaške proge.
Pred dobrim letom sem prejel elektronsko pismo z naslovom Želim shujšati. Hujšanje je izjemno preprosta stvar, pač manj ješ in se več gibaš. Vsaj teoretično je to seveda povsem jasno. Praktično pa vemo, da to dolgoročno ni lahko vzdržati.
Ob spet pretopli zimi ljubitelji drsanja in rekreativnega hokeja težko najdejo zaledenela jezera, a nekaj vendarle je površin, ki dopuščajo takšno rekreacijo.
Pogosto si ob začetku leta postavimo visokoleteče načrte, da bomo v prihodnje bolj športno aktivni. A ultratrailašica Barbara Jolič pravi, da včasih od svojega telesa prehitro zahtevamo preveč.
Zima je za zdaj bolj skopa s snegom, a v visokogorju je vendarle dovolj snega, da so prve tekaške proge na Gorenjskem že urejene. To velja predvsem za Pokljuko.
V Domžalah so v Športnem parku v soboto odprli drsališče. Predvsem v nedeljo je bilo obiskovalcev zelo veliko, čeprav je treba plačati vstopnino.
Na Prevaljah so odprli sodoben plezalni center z 2200 kvadratnimi metri plezalnih površin, zunanjo ferato in astronomskim observatorijem na vrhu. V tem centru bo trenirala tudi najboljša plezalka na svetu Janja Garnbret.
60-letni belokranjski ultratekač Toni Perušič je na dobrodelnem osemdnevnem teku v Monaku spet dokazal svojo vzdržljivost in pretekel 724 km, s čimer je v skupnem seštevku osvojil 9. mesto, v svoji kategoriji (55–65) pa je zmagal.
Večina udeležencev strokovnega srečanja je neprekinjeno sedela skoraj dve uri in pol. K sreči sem imel sedež na strani in sem večkrat vstal in se v ozadju malo sprehodil in dodatno razgibal.
Klemen Vilhar in Rok Puhar sta bila na 8. teku občine Mengeš pričakovano razred zase, na koncu pa je zmagal Vilhar, ki je z rezultatom 34:30 postavil novi rekord proge, ki je dolga nekaj več kot 10 kilometrov. Puhar je zaostal 15 sekund.
“Ostani raje doma.” Tako me je pregovarjala stara mama, ko sem takoj, ko je bilo možno, hitel k prijateljem iz soseske ali na športno igrišče. Tam sem vedno našel družbo. Kaj je danes drugače?
"Urban, žena ti je ušla!" To sem moral poslušati na kar nekaj maratonih. A nisem imel kaj storiti. Če bi tekel hitreje, bi me zagrabil krč.
Vse življenje sem sovražil tek. Od osnovne šole, kjer je bilo treba premagati tako 60 kot 600 metrov in se mučiti ob nepotrebnem Cooperjevem testu, pa vse do Ljubljanskega maratona, kjer tekači vsako leto ustvarijo prometni kaos. Zakaj torej teči?
"Tudi če bom zadnji, se mi *ebe," je 73-letni tekač surovo predstavil svojo neobremenjenost z izidom na Ljubljanskem maratonu. Pomembna je izkušnja, bolj kot svojih rezultatov se spominja zgodb, ki jih je pisal tudi s Heleno Žigon.
Neveljaven email naslov
