Da lahko zase rečem, da je Trst tudi moj, in pri tem ne mislim na državne meje, ampak na prijatelje, ki živijo v tem mestu, s katerimi si delim materni jezik in pogled na svet, širi moj občutek sprejetosti.

Jasmin in Maksimiljana sem srečal na Malem kraškem maratonu. Ko pomislim nanju, vidim njun sijoč topel nasmejani prijateljski obraz. Sta tržaška Slovenca s tremi otroki, vključena v društveno delovanje. Skupaj smo pretekli celotno slovensko obalo, pa okoli Ljubljane, hodili iz Ljubljane do Kopra in še. Pokazali pa so nam tudi Trst, ki ga oni dejavno živijo.

Lepo je dejavno živeti. In prav zaradi tega njunega pristopa držim v roki knjižico vodnik Vertikala, ki nas vodi peš od tromeje, kjer se stikajo Slovenija, Italija in Avstrija, vse do Trsta. Ta pot nam odgovori na vprašanja. "Katere doline so naši predniki iz roda v rod naseljevali, vrhove in grebene osvajali?" To pot sta opravila tudi Jasmin in Maksimiljan. Sledila sta staremu vodniku po planinski poti, ki je izšel leta 1975 pri slovenskem planinskem društvu Trst. Ker pa so se v skoraj pol stoletja določene poti opustile ter zarasle in so hkrati nastale nove, sta prašni popotni vodnik osvežila prav ona dva.

V torek, 6. februarja, ob 18. uri, bosta v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani predstavila pot Vertikala in seveda tudi svež vodnik po njej. Vabljeni!