Prijatelj Uroš, velik poznavalec športa, mi je sredi včerajšnje tekme poslal pomenljivo sporočilo 'Ko se pa Zorman tkle vrže za žogo ... Men je to dovolj. Bravo!' In mislim, da je s tem strnil najpomembnejšo kakovost "Nokine" reprezentance – 60 minut fantje garajo na igrišču. Od prve do zadnje minute se spodbujajo. Niti za trenutek ne razmišljajo o sebi, ves čas o ekipi. In vsak dan bolj vestno izpolnjujejo selektorjeva navodila.

Pa naj pridejo še Poljaki!
Sinoči so Slovenci izgubili točko, to je treba iskreno priznati. A po tekmi nisem dobil občutka, da bi bili igralci pretirano poklapani. "Noka" Serdarušić (po sinočnji tekmi sem skoraj prepričan, da nekje skriva čarobno paličico ...) je celo dejal, da so po tem srečanju njegovi fantje lahko samo še boljši. "Videli so, da lahko igrajo izjemno. Videli so, da je edina pot do našega uspeha igra v visokem ritmu," je vidno zadovoljen razlagal nekdanji trener Kiela. Naj se ne sliši prepotentno, a petkove tekme s Poljaki se ne bojim(o) več! Seveda bodo Karol Bielecki in soigralci favoriti, a naj si ne predstavljajo, da bodo – kot je sinoči dejal Marcin Lijewski – "le prišli na igrišče in vzeli, kar nam po mojem mnenju pripada."

Slawomir Szmal
Končno sem imel priložnost nekoliko bolje spoznati tudi Poljake. Poleg hokejskih menjav, ko je pri prehodu iz obrambe v napad ob poljski klopi živahno kot na železniški postaji, in energičnega Bogdana Wente ob igrišču sem videl predvsem Slawomirja Szmala. Če sem imel še na Norveškem pred dvema letoma občutek, da ni povsem dorasel nalogi v vratih reprezentance, ki bi se lahko borila za naslov prvakov, je v Innsbrucku pokazal zares veliko. Včeraj je pravzaprav on ustavil Švede. Ne Karol Bielecki ne brata Lijewski ne Bartłomiej Jaszka ali prvi strelec srečanja Michal Jurecki. Slawomir Szmal je zbral 23 obramb, 13 več (!!!) kot oba švedska vratarja. Že res, da so Poljaki v napadu na prvi pogled atomsko močni. A obramba na čelu z izvrstnim Szmalom je nekaj posebnega ...

Johannes Bitter
Ocenjevati delo sodnikov je vedno nehvaležna naloga. Imel sem občutek, da Belorusa včeraj na tekmi Slovenija – Nemčija nista podlegala nemškemu pritisku. A ko sem razmislil malce bolje, me je najbolj zmotilo dejstvo, da je Johannes Bitter za svoj nešportni izpad nekaj minut pred koncem dvoboja dobil rumeni karton!?! Gospod Gousko in gospod Repkin, verjamem, da oba vesta, da je rumeni karton v tem delu tekme velika laž in prevara ... Pa ne iščem izgovorov za izgubljeno slovensko točko, še zdaleč ne. Želim le strniti razmišljanja praktično vseh v Innsbrucku, ki niso pristaši nemške reprezentance – favoriziranje Nemcev na vsakem koraku in za vsako ceno (tudi napovedovalec v dvorani jim namenja mnogo (pre)več pozornosti kot drugim) postaja že malce nesmiselno ...

Dobro jutro, Kim!
Ob tem je verjetno še najslabše volje švedski selektorski par Staffan Olsson-Ola Lindgren. Njuni fantje bodo v petek za napredovanje v drugi krog tekmovanj morali premagati prav Nemce. Zdi se, da gostiteljem prihodnjega svetovnega prvenstva ostaja le ena možnost – 'zbuditi' se bo moral prvi zvezdnik moštva Kim Andersson. Na tekmi s Slovenijo smo morali biti zelo pozorni, da smo ga sploh opazili, včeraj proti Poljakom je sicer dosegel štiri zadetke, a za to porabil kar 11 žog. Švedska menjava generacij zdaj traja že kar dolgo. Morda celo predolgo ...

Slovenija je pokazala največ
Ko potegnemo črto pod prvi del turnirja v skupini C, se lahko povsem strinjamo z besedami Uroša Zormana, ki je danes na novinarski konferenci dejal, da je "glede na to, kaj smo pričakovali pred prvenstvom, do zdaj med vsemi ekipami v naši skupini največ pokazala Slovenija." Zmaga nad štirikratnimi evropskimi prvaki, prva točka na velikih tekmovanjih proti Nemcem, predvsem pa pristop in razmišljanje naših fantov so dovolj trdni razlogi za želje po še večjih stvareh. "Tiha želja ostaja polfinale," vztraja kapetan.

Žoga? Ne, hvala!
"Ne vem, kaj bodo naredili ostali trenerji, a jaz bom svoje fante na jutrišnjo tekmo pripravil v 'učilnici'," je že sinoči sporočil Zvonimir Sredarušić. Danes Slovenci torej ne bodo trenirali. Dopoldan so preživeli ob skupnem druženju v mestu, po kosilu jih čaka temeljita priprava na tekmo s Poljsko, zvečer morda celo sprostitev v bazenu. Pravzaprav je pravi užitek gledati slovensko reprezentanco v Avstriji. Nasmeški na vsakem koraku, odločenost v očeh slehernega rokometaša ... In vsak – tudi Zoran Lubej in Matjaž Brumen, ki do zdaj nista odigrala še niti minute – deluje zrelo in odgovorno. Res ne bi bil prav nič presenečen, če bi slovensko reprezentanco (ja, res je, nekaj sreče bo že treba imeti ...) videli tudi na Dunaju. Pa ne le v vlogi turistov!

Rokometna evforija v Avstriji? Nemogoče ...
... Ali pač? Razen na svetovnem prvenstvu v Nemčiji pred tremi leti tribune še na nobenem velikem turnirju na čisto vseh tekmah niso bile tako zelo polne kot v Innsbrucku. Menda je podobno tudi v drugih dvoranah. Uradno obvestilo za vse tri tekme v olimpijski dvorani na Tirolskem je SOLD OUT/AUSVERKAUFT, kar pomeni, da so za vse tri tekmovalne dni prodali po 8.200 vstopnic. Tribune sicer niso povsem polne, a vzdušje je res vrhunsko. "Igrati pred praznimi dvoranami je za nas igralce lahko zelo moteče," razmišlja Gorazd Škof, ki tako ali tako 'živi' od kontakta z navijači. Bližina Nemčije, bližina Slovenije in invazija poljskih ljubiteljev rokometa – vse to daje tekmam v Innsbrucku imenitno kuliso.

Jutri ni konec prvega dela, ampak začetek drugega
Če sem nestrpno pričakoval začetek tega evropskega prvenstva, pa zdaj že kar hrepenim po tem, da bi čim prej prišel petek in s tem tekma proti Poljakom. Zdi se, da nihče v naši izbrani vrsti o njej ne razmišlja kot o zadnji tekmi prvega dela turnirja, pač pa o srečanju, ki lahko prinese ogromno za naslednji teden turnirja najboljših rokometnih reprezentanc na stari celini. In danes se že jasni pogled prek Salzburga proti Dunaju ... Ne, za evforijo še ni pravi čas. Za navdušenje? To pa nedvomno! Verjemite, slovenska reprezentanca v rokometu že dolgo ni delovala tako vrhunsko. Mož s čarobno paličico pa pravi, da je to šele začetek ...