Osredotočili smo se na najbolj razširjena ekipna športa v Sloveniji, z največjim številom igralcev, klubov in s tem tudi profesionalcev, ki so karierno odvisni od nogometa oz. košarke. Specialist za športno pravo Luka Milanović je odgovarjal na pravna vprašanja s košarkarskega, odvetnik Janez Pejovnik pa z nogometnega vidika.

Nekatera izhodišča za vprašanja je podal davčni svetovalec Ivan Simič v podkastu SOS odmev, ko je izpostavil dolžnosti in pravice, izhajajoče iz obligacijskega zakonika. Ob tem je Simič poudaril ranljivost športnikov v razmerju do delodajalca – kluba.

"Igralcem predlagam, da pogodbo podpišejo pred notarjem, a tega nočejo. Klubi jim očitajo nezaupanje, igralci so običajno veseli, da so našli klub. Sam bi vseeno rekel, naj gredo k notarju. Športniki v resnici velikokrat popustijo in nato sprejmejo nižji znesek ter razliko morda kompenzirajo prek odškodnine. Športniki so v podrejenem položaju. Ko je na trgu veliko igralcev, bo klub vzel tistega, ki manj komplicira."

Koliko, če so ti znani, je bilo primerov prekinitev pogodb "zaradi višje sile"? So se klubi posluževali tega instrumenta?

Luka Milanović: Za večino slovenskih košarkarskih prvoligaških klubov je materialnopravna podlaga pri urejanju pogodb obligacijski zakonik. Zgolj za igralce, ki so imeli s pogodbo določeno pristojnost košarkarskega arbitražnega razsodišča (BAT), ne velja slovenska zakonodaja. Skladno z njo bi bilo pogodbo mogoče zaradi višje sile razdreti le s sporazumom med obema pogodbenima strankama oziroma s posredovanjem sodišča. Enostranska prekinitev pogodbe zaradi višje sile skladno s slovensko zakonodajo ni dopustna. Čeprav je večina klubov s svojimi igralci prekinila pogodbe sporazumno, pa so vsaj nekateri z igralci še v postopku pogajanj glede prekinitev pogodb.

Janez Pejovnik: Podobno je tudi pri nogometu, le da je določena pristojnost arbitražne komisije pri NZS-ju oziroma Fifine komisije v primeru mednarodnih sporov. Predvsem je drugače to, da v Sloveniji v primeru nogometa ni bilo niti enega primera prekinitve pogodbe zaradi višje sile.

Ali zaradi spremenjenih okoliščin klubi/zveze lahko popravljajo obstoječe pogodbe?

LM: Ne glede na razlog lahko pogodbeni stranki vedno sporazumno spreminjata pogodbena določila. Enostranski posegi v pogodbo pa skladno s slovensko zakonodajo niso dopustni. Če klub meni, da je zaradi izrednih okoliščin onemogočeno izvajanje pogodbe oziroma je prišlo do znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih obeh pogodbenih strank, lahko skladno s 112. členom obligacijskega zakonika predlaga sodno razvezo pogodbe. KZS se nima pravice (niti interesa) vmešavati v sklenjene pogodbe med klubi in igralci.

JP: Tudi v primeru nogometa velja enako. Vendar pa je treba opozoriti, da je Fifa pripravila smernice ob covidu-19, kjer je nakazala, da bo v primeru enostransko sprejetih odločitev (predvsem klubov na škodo igralcev) v postopkih pred svojimi organi in komisijami upoštevala tudi okoliščine, ki so bile podlaga za takšne odločitve, če bo presojala takšne enostranske odločitve (največkrat klubov). Pri tem niti ne gre za popravljanje (spreminjanje) obstoječih pogodb, temveč za zmanjšanje mesečnih obveznosti klubov do igralcev, zaradi česar bi igralci pred pristojnimi komisijami zahtevali izplačilo celotnega zneska. Zelo verjetno je, da bi komisije (upoštevajoč navedene smernice) določeno začasno zmanjšanje obveznosti klubov dopustile.

Kakšen bi moral biti postopek, ko klub/zveza/tekmovanje izve, da se sponzorske obveznosti ne bodo izpolnile, ker ni tekmovanj in ne bodo mogli izplačati dogovorov igralcem?

LM: Ob nastopu navedenih okoliščin je smiselno pogodbo sporazumno spremeniti. Pogodbeni stranki bi se morali sestati, pogovoriti, poslušati druga drugo in poiskati skupno rešitev, ki bi (vsaj deloma) ustrezala obema. Nimajo pa niti klubi niti igralci, kot že napisano, pravice do enostranske spremembe pogodbe, ne glede na nastale okoliščine. Če sporazum o prilagoditvi pogodbe ni mogoč, bi moral (skladno s slovenskimi predpisi in če so pristojna slovenska sodišča) klub pred sodiščem zahtevati sodno razvezo pogodbe. Igralec bi lahko v takem primeru, da pogodbo obdrži v veljavi, ponudil oziroma privolil v pravično prilagoditev pogodbenih določil.

JP: Tako je bilo tudi pri večini slovenskih nogometnih kubov, kjer so se klubi in igralci dogovorili za dodatke k pogodbam o igranju nogometa, v katerih so opredelili – v času trajanja pandemije – nižje mesečne prejemke nogometašev. Odstotki takšnih zniževanj pa so kar različni od kluba do kluba.

Zmanjševanje pogodb – kakšne možnosti ima športnik kot podrejena stranka v razmerju do kluba?

LM: Skladno s slovensko zakonodajo igralec ni dolžan privoliti v zmanjšanje pogodbe; klub pa ni upravičen, da enostransko posega v veljavna pogodbena določila. Če klub enostransko zmanjša pogodbo oziroma igralcu ne izplača pogodbeno dogovorjenih zneskov, ima igralec pravico pogodbeno dogovorjene zneske, ki so zapadli, a neplačani, zahtevati pred sodiščem (če je slovensko sodišče pristojno za reševanje sporov) oziroma pristojnimi komisijami, za katere pa smo že navedli (za primer nogometa in tudi košarke), da bodo upoštevale izredne okoliščine.

JP: Športnikom bi sicer svetovali, da poiščejo strokovno pomoč odvetnika specialista za športno pravo, ki jim bo učinkovito pomagal. Vsaj v primeru nogometa je sicer treba tudi dodati, da je težko poenostaviti, da so športniki podrejena stranka v odnosu do kluba, kar potrjuje tudi sodna praksa Fife in CAS-a (Mednarodno športno razsodišče).

So na vidiku prekinitve pogodb zaradi neizpolnjevanja obveznosti?

LM: Večina košarkarskih klubov je z igralci dosegla sporazumne prekinitve pogodb. Obstaja pa tudi že vsaj en primer prekinitve pogodbe igralca, ker prvoligaški klub ni izplačal pogodbeno dogovorjenih zneskov. Igralec in klub se o spremembi oziroma razvezi pogodbe nista dogovorila. Klub pogodbe ni spoštoval, zato je igralec od pogodbe enostransko odstopil.

JP: V primeru nogometa takšnih prekinitev pogodb ni pričakovati.

Kolikšen delež sporov športnik – klub se reši sporazumno, preden pride do sodišča?
Velika večina primerov se reši brez posredovanja sodišča oziroma arbitraže.

Koliko časa se v Sloveniji običajno porabi za sodno reševanje dolgov klub – igralec?
LP: Vsako reševanje spora pred sodiščem traja nekaj časa. Reševanje sporov med klubi in igralci se v tem pogledu ne razlikuje od drugih vrst civilnih sporov, ki jih obravnavajo slovenska sodišča.

JP: Postopki pred nogometno arbitražo so zato seveda bistveno hitrejši, saj je končna odločitev sprejeta v nekaj mesecih. Arbitraža Fife je za odločitev doslej potrebovala nekaj več časa (včasih tudi nekaj let), vendar se v zadnjem času tudi tam ta hitrost reševanja sporov bistveno povečuje. Postopek pred CAS-om pa praviloma traja slabo leto.

Kako je zdaj s prestopnim rokom v košarki in nogometu?
LM: V košarki teh težav ni, ker se je sezona končala že marca.

JP: V nogometu se bo poletni prestopni rok najverjetneje začel 15. julija in trajal do konca septembra 2020.

Običajno se pogodbe iztekajo s 30. 6., tekmovanja pa so se zdaj zavlekla v poletje. Kako to vpliva na že dogovorjene prestope, tako odškodninske kot še bolj za proste igralce?

LM: V košarki to ni aplikativno.

JP: V nogometu je Fifa pred nekaj dnevi izdala spremenjen Pravilnik o registraciji in statusu igralcev (FIFA RSTP), kjer so upoštevali vpliv covida-19 na nogomet in to, da se bodo tekmovanja zavlekla, in s spremembami omogočili, da igralci in klubi ne bodo kršili predpisov oziroma ne bodo kakor koli oškodovani. V primeru že sklenjenih pogodb o prestopih igralcev so seveda mogoči tudi dodatki, s katerimi bi se dogovorile spremembe zaradi spremenjenih urnikov tekmovanj in drugačnega prestopnega roka, s čimer se seveda morajo strinjati vse vpletene strani. Že navedene spremembe FIFA RSTP tako med drugim omogočajo, da se prestopni rok za novo sezono začne še pred potekom prejšnje tekmovalne sezone, oziroma spreminjajo nekatera pravila tako, da bodo predvsem igralci in seveda tudi klubi zaščiteni tudi v tem negotovem obdobju.