Mednarodno športno razsodišče je že zavrnilo ruske prošnje, ki bi klubom in reprezentanci omogočile igranje v tekmovanjih pod okriljem FIFE in UEFE, do konca letošnje sezone pa so dokončno izključili tudi ruske klube iz košarkarske Evrolige in Evropskega pokala.

Del težav, s katerimi se spopadajo športniki, bomo osvetlili s strokovnjakom za športno pravo Luko Milanovićem in nogometnim agentom Amirjem Ružnićem. V članku se bodo osredinili na nogomet in košarko, s posledicami ruske invazije na Ukrajino pa se seveda spoprijemajo tudi v preostalih športih. Oba sogovornika sta bila oziroma sta še vedno vključena v reševanje posledic aktualnega dogajanja v Rusiji in Ukrajini, za oba pa je bil položaj precej nov. Medtem ko so bile na začetku dejavnosti povezane predvsem s tem, da bi športnikom čim prej pomagali z ogroženih območij, pa je nadaljevanje prineslo iskanje novih klubskih okolij in urejanje pravnih težav. Prav pri tem je kar nekaj nejasnih zadev.

Enostranske prekinitve pogodb
Mednarodna nogometna zveza je omogočila igralcem iz ukrajinske in ruske lige, da si najdejo nove klube, a gre za zdaj za začasno rešitev. "Pogodbe so zamrznjene in igralci se lahko do 30. 6. registrirajo in igrajo za druge klube, kaj se bo zgodilo po tem datumu, pa nihče ne ve," nam je pred dnevi razlagal Amir Ružnić, Luka Milanović pa dodal: "FIFA ima to moč, da s svojimi pravili dejansko poseže v pogodbena razmerja med igralci in klubi, medtem ko druge športne zveze tega nimajo. A začasna rešitev pomeni, da je mednarodna zveza igralcem omogočila, da enostransko prekinejo, ne pa tudi odpovedo pogodbe, kar pomeni, da so pravila spremenili toliko, da so dopustili izjemo, ki je določala, da imaš lahko naenkrat sklenjeno le eno pogodbo. Poraja pa se vprašanje, kaj se bo zgodilo s 1. julijem. Verjamem, da so nogometaši tudi nekoliko zmedeni zaradi tega, ne nazadnje pa se zmanjšujeta tudi njihova tržna vrednost in privlačnost za druge klube, saj ni jasno, kaj se bo zgodilo po preteku zdaj določenega roka. Zato bi morda kazalo razmišljati v tej smeri, da bi se igralcem omogočile enostranske odpovedi pogodb brez finančnih posledic."

Verbič našel nov klub
Prestopni roki so se končali že pred časom, zato je iskanje novih klubov vse prej kot lahka naloga, nam je potrdil Ružnić, ki je medtem že našel klub za reprezentanta Benjamina Verbiča, ta bo sezono nadaljeval v Legii iz Varšave: "Klubi imajo formirane ekipe, situacija je res specifična, nihče je ni mogel napovedati, niti vplivati nanjo, tako da je klub zagotovo težje najti kot v normalnih okoliščinah." Ob vsem tem pa se poraja tudi vprašanje, koliko je bežanje pred vojno in aktualno dogajanje vplivalo na igralce. "Lahko govorim za igralca, ki ju imam pod svojim okriljem, Benjamina Verbiča in Rudija Požega Vancaša. Oba sta bila zelo in vidno pretresena in prvih nekaj dni po vrnitvi v Slovenijo se sploh nista želela pogovarjati o nogometu. A morda je prav nogomet, treningi, registracija za nov klub, novo okolje, tisto, kar lahko vpliva, da bi nekako pozabili na to. Ne nazadnje je treba iti naprej, nogomet je njihov kruh, se pa vsekakor zavedam, da je težko pozabiti na to, kar so določeni igralci prestali, sploh če pomislimo še na to, da so nekateri njihovi soigralci v vojni," poudarja Amir Ružnić, ki je zadovoljen, da je FIFA z odločitvijo, ki omogoča začasno registracijo za drug klub, omogočila igralcem, da lahko opravljajo svoje delo, tako kot vsi, upa, da se trenutno stanje čim prej umiri. Medtem je Evropska nogometna zveza (UEFA) v skladu s spremenjenimi pravili FIFE sprejela odločitev, da lahko do 1. aprila klubi v Ligi prvakov, evropski in konferenčni ligi dodatno registrirajo po dva nova nogometaša za preostale tekme, enako velja tudi za klube v ligi prvakinj. Gre seveda za igralke in igralce, ki so do zdaj igrali za klube pod rusko ali ukrajinsko zvezo.

Sorodna novica Rusija izgnana iz športnega sveta kot nekoč Jugoslavija, Južna Afrika in Nemčija

CAS že zavrnil nekaj prošenj
Mednarodno športno razsodišče (CAS) je med tem zavrnilo prošnjo ruske nogometne zveze za prestavitev dodatnih kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo. Predtem je že zavrnilo tudi zahtevo, ki bi ruskim klubom omogočala nastope v evropskih tekmovanjih, potem pa še ruske nogometne zveze o začasnem zadržanju odločitve FIFE do konca arbitražnega postopka. Ruski klubi tako ne morejo nastopati v tekmovanjih pod okriljem UEFE, prav tako ruska ženska nogometna reprezentanca ne bo nastopila na evropskem prvenstvu. Z zadržanjem odločitve FIFE je ruska zveza želela doseči, da bi ruska nogometna reprezentanca lahko nastopala do zaključka arbitražnega postopka, a s tem predlogom pri CAS ni bila uspešna, zadnja odločitev Mednarodnega športnega razsodišča pa za Ruse pomeni dokončno slovo od letošnjega svetovnega prvenstva v Katarju.

Podoben razplet tudi v košarki
Dokončno so brez nastopov v letošnji košarkarski Evroligi in v Evropskem pokalu ostali ruski klubi. Gre za evroligaše CSKA iz Moskve, Zenit iz St. Peterburga in Unics iz Kazana ter moštvo Lokomotiv Kuban, ki je nastopalo v Evropskem pokalu. Če je včeraj postalo jasno, da omenjeni klubi tekmovanja v tej sezoni ne bodo nadaljevali in so njihovi rezultati črtani, pa je še precej negotovosti za prihodnost, predvsem se stvar zaplete pri CSKA-ju, saj gre za klub, ki spada med soustanovitelje tekmovanja. Luka Milanović, strokovnjak za športno pravo, ki deluje v Sindikatu igralcev košarkarske Evrolige ELPA, pojasnjuje, da so tudi pred košarkarji številne dileme: "V sindikatu smo vsi, na čelu z našim direktorjem Boštjanom Nachbarjem, dnevno v stiku z igralci in njihovimi agenti, v omenjenih treh ruskih evroligaških klubih je 27 tujih košarkarjev. Največ vprašanj je povezanih z njihovimi obveznostmi in s prekinitvami pogodb, saj so nekateri tudi že zapustili Rusijo. Večina se jih ne bo vrnila, nekateri sicer razmišljajo tudi o tem. Določene stvari so pogojene tudi z dolžino pogodb. V njih so zabeležene tudi posledice predčasnih prekinitev in treba se je zavedati, da gre v določenih primerih za milijonske pogodbe, kar pomeni tudi milijonske odškodnine. Igralci tako zdaj tehtajo, ali naj prekinejo pogodbe in s tem tvegajo tudi tožbe ruskih klubov ali naj se pogajajo za sporazumne prekinitve ali naj se celo vrnejo. Ključno vprašanje zdaj torej je, ali lahko odpovedo pogodbe."

FIFA je s svojimi odločitvami omogočila začasne prestope igralcev, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v drugih športih pa po besedah našega sogovornika ne gre pričakovati: "Glede na njihova notranja pravila zveze niti nimajo te moči. FIBA nima takšne regulative in takšne moči, da bi lahko vplivala na pogodbena razmerja med klubi in igralci. Potem je tu še spor med FIBO in Evroligo, FIBA se ne more ukvarjati niti nima te možnosti, da bi se ukvarjala s pogodbami igralcev, ki nastopajo v Evroligi. Verjamem, da je enako tudi pri odbojki in rokometu." Ob epidemiji covida-19 smo ugotavljali, da večina zvez oziroma športnih organizacij v svojih aktih nima zapisanih pravil za reševanje izrednih situacij, in na tem področju se stvari niso bistveno spremenile.

"V statutih večjih športnih organizacij je sicer opredeljene, kaj se zgodi v primerih višje sile. Vendar pa je v trenutni vojni situaciji institut višje sile mogoče uporabiti le za razmere v Ukrajini, kjer so tekmovanja onemogočena. V Rusiji pa tekmovanja potekajo, izjema so le nastopi ruskih ekip v mednarodnih tekmovanjih, tako da je tukaj težko govoriti o neki višji sili, ki bi lahko onemogočala izpolnjevanje samih pogodbenih obveznosti med obema strankama," še dodaja Luka Milanović.

Kot smo omenili že v uvodu, rusko-ukrajinska kriza vpliva tudi na druge športnike. Svetovna odbojkarska zveza (FIVB) išče novega organizatorja svetovnega prvenstva, na katerem bo nastopila tudi Slovenija. Prav naša zveza je bila poleg poljske in francoske med prvimi, ki je napovedala, da se prvenstva v Rusiji ne bo udeležila, in FIVB je šele po grožnjah zvez reagirala in sporočila, da bodo poiskali nadomestnega prireditelja tega tekmovanja. Rešitve iščejo tudi v drugih športih, določene zveze so ruskim in beloruskim športnikom omogočile nastope pod nevtralno zastavo in brez državnih simbolov.