Svetovno športno javnost je pretresel primer tenisačice Marije Šarapove, ki pa je tako kot številni drugi športniki po svetu domnevno spregledala, da je z novim letom čudežno latvijsko zdravilo meldonium, ki ga je jemala, saj naj bi že desetletje bolehala za ishemijo (pomanjkljiva oskrba s krvjo v določenem tkivu ali organu, zaradi stisnjenosti ali zapore v arteriji), postalo prepovedano.

Kako pa meldonium pomaga športniku? Raziskave so poudarile zmanjšanje ravni laktata in sečnine v krvi, izboljšanje vzdržljivostnih lastnosti in aerobnih sposobnosti športnikov, izboljšano delovanje srca, možnost povečane fizične obremenitve pri treningu, pospešitev regeneracije, zmanjšanje utrujenosti po največjem naporu.

In v izboljšanju vzdržljivosti in stimulativnega učinka na krvni obtok se skriva vzrok, zakaj se je Svetovna protidopinška agencija (Wada) po letih nadzora 16. septembra lani odločila, da s prelomom leta premesti meldonium na seznam prepovedanih sredstev in poživil.

Z meldoniumom sicer zdravniki, zlasti v Latviji, Rusiji in preostali vzhodni Evropi, uspešno zdravijo angino, saj z njim preprečujejo srčne zaplete, prav tako ga predpisujejo kroničnim srčnim bolnikom, saj zdravilo dokazano izboljšuje vzdržljivost in kakovost življenja.

Pravočasno poskrbeli za informiranje v Sloveniji
Ali sicer obstaja veliko učinkovin oz. snovi, ki se jemljejo kot zdravila, a imajo (nevede) tudi drugačne učinke, nas je zanimalo. "Zagotovo lahko trdimo, da je veliko snovi na trgu, za katere nimamo znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Tako smo navadni smrtniki zagotovo velikokrat zavedeni, na kar so opozarjali tudi že na Inštitutu za varovanje zdravja," je za MMC odgovoril direktor nacionalne protidopinške organizacije SLOADO Jani Dvoršak.

Je ruska teniška zvezdnica Šarapova z vso svojo ekipo skupaj lahko 'spregledala', da je bil meldonium s 1. januarjem uvrščen na seznam prepovedanih poživil? Dvoršak zatrjuje, da je v Sloveniji SLOADO pravočasno poskrbela za obveščanje, saj je bila nova Lista prepovedanih snovi in postopkov, poslana je bila na vse nacionalne športne zveze in vsem športnikom, vključenim v nacionalno skupino za testiranje, ter športnim organom, listo pa so objavili tudi prek ostalih svojih kanalov za informiranje.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj!

Sodeč po raziskavah torej obstajajo "dokazi, da športniki uporabljajo meldonium za izboljšanje dosežkov". Seznam grešnikov med poklicnimi športniki je vse daljši, ali morda pričakujete, da ga bodo zdaj pograbili tudi rekreativni športniki, če je res tako uspešno?
Nimamo podatkov, ali je zdravilo tako zelo uspešno. Dejstvo je, da je bilo zlorabljeno zaradi tega, ker ni bilo na Listi prepovedanih snovi in postopkov. Pričakujem več raziskav tudi v drugih delih sveta, ne samo na vzhodu. Zanimiva bo ocena Zvezne uprave za hrano in zdravila (FDA) v ZDA.

Ampak neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu je skupaj z mamili v Sloveniji vključena v 186. člen Kazenskega zakonika. Bo torej preprodaja meldoniuma štela kot kaznivo dejanje?
Predvidoma da, če bi šlo za preprodajo in zlorabo zdravil pri športnikih, saj zdravila danes namreč ni mogoče kupiti v Sloveniji. Po zakonu o zdravilih fizične osebe ne smejo uvažati zdravil. Je pa to seveda v pristojnosti organov pregona.

Dopinški testi so se v Sloveniji začeli izvajati tudi na priznanih tekmovanjih rekreativnih športnikov, ki pa se jih udeležujejo tudi profesionalni (npr. Ljubljanski maraton od leta 2014). Koliko je še tovrstnih tekmovanj v Sloveniji, kjer se izvaja testiranje oz. to še načrtujete?
Dopinška testiranja na množičnih prireditvah izvajamo v preventivnem smislu, saj udeležencev ne moremo kaznovati z izločitvijo iz športa - ukrep ni smiseln. Zato so naša prizadevanja usmerjena v kampanje, s katerimi ozaveščamo udeležence o zdravstvenih nevarnostih dopinga. Seveda pa je zadeva drugačna pri nepoklicnih športnikih. Za njih veljajo enaka pravila kot za profesionalne športnike.

Ali obstaja sicer veliko učinkovin oz. snovi, ki jih 'navadni smrtniki' oz. rekreativni športniki nevede jemljejo kot zdravila, pa tudi takih, za katere ni dokazano, da bi pripomogle k izboljšanju dosežkov, profesionalni športniki pa jih vseeno ne smejo jemati? Pri rokometašu Matjažu Brumnu se je npr. marihuana, za katero je priznal, da jo je užival, označila kot nedovoljeno poživilo, čeprav je ni jemal z namenom izboljšanja tekmovalnih rezultatov?
Zagotovo lahko trdimo, da je veliko snovi na trgu, za katere nimamo znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Tako smo navadni smrtniki zagotovo velikokrat zavedeni, na kar so opozarjali tudi že na Inštitutu za varovanje zdravja. Marihuana pa je uvrščena v skupino S8 – kanabinoidi in je kot socialna droga v športu etično povsem nesprejemljiva in je zato na tekmovanjih prepovedana.

Kaj pa primer britanskega smučarja Alaina Baxterja, ki je zaradi prehlada med zimskimi OI 2002 v Salt Lake Cityju jemal Vicks, po vsej Evropi in tudi v Sloveniji zelo uporabljano zdravilo proti prehladu, a v ameriški različici mu je bila dodana tudi nedovoljena učinkovina metafetamin? V tem primeru je bila razdeljena tudi strokovna javnost, na športnem arbitražnem sodišču je Baxter celo dobil pritožbo, vendar olimpijski komite ni popustil in so mu bronasto kolajno vseeno odvzeli.
Takšnih primerov je čedalje manj. Vsak športnik je objektivno odgovoren za vnos snovi v svoje telo, zato mora biti pri tem previden in se vedno prepričati, ali zdravilo vsebuje v športu prepovedane učinkovine. Danes so tudi protidopinška pravila dosti bolj razumljiva in pripravljena tako, da varujejo čiste športnike. Tako rekoč večina "inhalacijskih" zdravil za zdravljenje astme je v odmerkih, ki jih predpiše zdravnik, dovoljenih in športniku z astmo ni treba pisati prošenj za odobritev terapevtske izjeme, kot je bilo to pred leti. Sicer pa se lahko vsak športnik obrne s svojimi vprašanji na SLOADO, kjer bo dobil natančne informacije.

Koliko učinkovin je bilo v zadnjih 10 letih dodanih na seznam Svetovne protidopinške agencije - Wada?
Ne veliko, gre za nekaj (do pet) sprememb na leto, nekaj jih tudi umaknejo z liste, če je to potrebno.

So seznami prepovedanih učinkovin enotni po vsem svetu? Če je npr. tekmovanje v ZDA in je tam neka učinkovina prepovedana, v Evropi pa ne, ali bi veljala pravila države, v kateri je tekmovanje ali pravila države, v kateri je športnik registriran?
Lista prepovedanih snovi in postopkov je mednarodni standard in obvezna priloga Svetovnega protidopinškega kodeksa, ki se sprejema po dolgotrajnem postopku od marca do novembra in v katerem sodelujejo predstavniki vseh podpisnikov kodeksa. Lista je enotna in velja za ves svet! Delne izjeme so samo v zasebnih ameriških profesionalnih ligah, pa tudi tam se stvari spreminjajo na bolje.

Kako pa športniki oziroma njihovi trenerji ali osebje sploh izvedo, da je neka snov po novem postala prepovedana? Kako torej poteka ta sistem obveščanja - se morajo o tem pozanimati sami pri Wadi ali je obveščanje naloga nacionalnih protidopinških organizacij?
V Sloveniji je SLOADO pravočasno poskrbel za obveščanje, saj je bila natisnjena nova Lista prepovedanih snovi in postopkov, poslana je bila na vse nacionalne športne zveze in vsem športnikom, vključenim v nacionalno skupino za testiranje, ter športnim organom. Poleg tega smo informacijo s posebnim gradivom o spremembah objavili na naši spletni strani in na Facebooku.

Na vaši spletni strani je zapisano, da Slovenska antidoping organizacija pripravlja lastni sistem za ugotavljanje statusa zdravil, da pa ta za zdaj še ni na voljo. Kako daleč ste z njim, kdaj ga lahko pričakujemo?
Ja, res je. Aplikacija Izberi pravo zdravilo je mobilna aplikacija, ki je v sklepni fazi testiranja. Gre za tehnološko napredno aplikacijo, ki je plod domačega razvoja. Namenjena je športnikom in trenerjem, saj se bo lahko z njo vsak prepričal, ali je zdravilo, ki ga je mogoče dobiti v Sloveniji, varno ali vsebuje učinkovine, ki potrebujejo potrdilo o terapevtski izjemi.