Na podkastu Številke ta teden govorimo o javnomnenjskih raziskavah in njihovih izzivih. V zadnjem desetletju je kar nekaj napovedi zgrešilo zmagovalca parlamentarnih volitev 2008 in 2011. Kakšni so bili vzroki? Andraž Zorko iz družbe Valicon je razložil: "Volitve 2008 in 2011 so bile tudi za nas raziskovalce izjemno zanimive iz več vidikov. Sam ne bi govoril o napakah, takrat je bil izid tako izenačen, da ga je bilo nemogoče napovedati. Vse se je dogajalo v zadnjem tednu. Leta 2008 je SD zmagal za samo 12.000 glasov, kar je na državni ravni izjemno majhna številka. Na volitvah 2011 je šlo za 25.000 glasov razlike. Tako majhnih razlik ne moreš napovedovati na majhnih vzorcih. Ko gre za tako majhne razlike, bi potrebovali bistveno večji vzorec, seveda ob predpostavki, da se rezultat ne spremeni od trenutka, ko se raziskave še izvajajo."

Ljudje so poznali liderja, ne pa kandidata
V zadnjih letih je nastalo kar nekaj novih strank, kar je vplivalo na natančnost merjenja. "Na spletu smo z anketo ugotavljali, da je veliko odvisno od tega, kako anketiraš. Če pred človeka postaviš volilni listič (kar smo storili prek spletnega anketiranja), je bil rezultat drugačen, kot če sprašuješ po telefonu. Leta 2008 in 2011 smo bili tik pred volitvami priča nastanku novih strank. Ljudje so poznali ime stranka in voditelja, ne pa tudi kandidata na lokalni ravni. Lahko se je zgodilo, da je nekdo prišel na volišče odločen, da bo volil novo stranko, in zagledal ime, ki ga absolutno ne bi mogel podpreti in se zato premislil na kraju samem," je razložil Zorko.

Skupina 18-35 let ni več dostopna po telefonu
Telefonsko anketiranje ima v zadnjem času kar nekaj omejitev. "Večina meritev se opravlja s telefonskimi anketami, ki imajo vsako leto večje omejitve. 2008 jih morda še ni bilo toliko, zdaj pa jih je že precej. Zdaj že opažamo, da dve različni agenciji merita isto zadevo v skoraj istih dnevih, dobita pa diametralna rezultata. Tu gre za problem metode. Mislim, da je telefonsko anketiranje že neprimerno, saj določene skupine niso več dosegljive. Gre za penetracijo fiksne telefonije. V letu 1996 je bila prisotna 80-odstotno, nato je zrasla do 90, po letu 2006 pa konkretno pada. Mnogi imajo telefonski priključek, nimajo pa priklopljenega aparata, saj so ga dobili v okviru določenih paketov. Določene ciljne skupine, kot je med 18 in 35 let, tako sploh niso več dosegljive," je prepričan sogovornik.

Objava raziskav zdaj vse do volilnega molka
Določeno spremembo je prinesla tudi zakonodaja, ki je pred leti prepovedovala objavo javnomnenjskih raziskav v zadnjem tednu pred volitvami. S tem se strinja tudi Zorko: "Zagotovo, to imenujemo taktično glasovanje. Kot eni od merilcev smo bili proti tej omejitvi. Objava rezultatov in njihova interpretacija seveda vpliva na javno mnenje. Ne vem pa, zakaj bi bilo s tem kaj narobe. Vsak kolumnist, ki objavi svoje mnenje, vpliva na javno mnenje, tako velja tudi za objavo anket. Dokler se vsi držimo strokovnih meril pri izvedbi, potem to ni nič narobe. Interpretira jih lahko vsak po svoje. Tudi vsaka kolumna je subjektivna interpretacija stanja v tistem trenutku."

V anketah več družbeno zaželenih odgovorov
Eden od vzrokov za napačne napovedi se skriva tudi v tem, da anketiranci običajno dajejo družbeno bolj zaželene odgovore, kar se je po Zorkovem mnenju pokazalo tudi pri zadnjem referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: "Šlo je za vtis družabno ZAželenega odgovora, ker je bilo v družabnih omrežjih čutiti neko širšo podporo zakonu. Zato se je zdelo, da so ljudje nagnjeni k temu, da so v anketah govorili, da so za, saj bi se jim nekorektno zdelo reči 'ne'. Verjetno bi tudi glasovali 'za', če bi na volitve prišli. To je tudi razlog, da je bila napoved napačna. Prek spletne ankete nam je dobro uspelo napovedati volilno udeležbo (35-odstotno, v resnici je bila 36-odstotna). Smo pa v celoti zgrešili rezultat, zato smo ga z veseljem analizirali."

Odločali volivci, ki niso vedeli, ali bodo prišli ...
In kaj je pokazala analiza? "Prišli smo do podobnega pojava. Tisti, ki so bili bolj 'za', so se v manjši meri udeležili referenduma, čeprav so zagotavljali, da se ga bodo, a se ga potem niso. Nismo pa računali na tretjo skupino - to so tisti, ki še niso bili prepričani, da bodo šli na referendum, a so potem šli. Teh po navadi ne štejemo v kvorum, a izkazalo se je, da je bilo med temi bistveno več tistih, ki so bili proti. Ta del je na koncu dejansko vplival," je prepričan soustanovitelj Valicona.

... in podporniki vladne koalicije
Nekatere novinarske analize so izide napačno interpretirale, da je desnici uspelo mobilizirati več volilcev, v resnici pa so k zavrnitvi precej prispevali podporniki vladne koalicije. "Določeni politični opciji se je zdelo, da bodo ljudje samo zato, ker pripadajo njihovi opciji, tudi stali za stališči te opcije. Niso pa nič naredili, da bi ljudi pripeljali na volišče, niti niso preverili dejanskegao stanja. Med volivci vladne koalicije je bil rezultat 50 : 50, (njihova) napačna predpostavka pa je bila, da so bolj za," je dodal Zorko.

Razlika mora biti statistično pomembna
Katere so sicer napake medijev, ko operirajo s statističnimi podatki? "Najpogostejša napaka je interpretacija nečesa kot razlika, kar pa dejansko ni razlika. Govorim o uvrstitvi enega politika pred drugega, razlika pa je na eni decimalki (npr. 17,6 in 17,5). Vsi, ki se s tem ukvarjamo, vemo, da med tema rezultatoma ni razlike. Razlika mora biti statistično značilna. Vem, da je to strokovno rigidno, ampak tako je. Če razlika ni statistično značilna, je lahko posledica naključja, in ne moremo trditi, da gre za razliko. To je daleč najpogostejša zadeva, na katero opozarjamo, odkar obstajamo," je poudaril ljubitelj športa in dodal, da je veliko interpretacij zapisanih prehitro.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Andraž Zorko pove še veliko zanimivosti o javnomnenjskih raziskavah, o velikosti vzorcev, stereotipih o slovenskem volilnem telesu, agitiranju, negativnih oglasih, medijih ...

Glasbeni izbor Andraža Zorka: Villalog - Alphaville