Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc sta knjigo o življenju in delu z lesom pisala približno eno leto, pri tem procesu se nista le učila o lesu, ampak sta pridobila tudi znanje o vizualnem opremljevanju, skiciranju in risanju.
"Ni treba, da si perfekcionist. Treba je poskusiti, če boš samo čakal, potem ne boš nikoli ničesar storil," svojo filozofijo povzemata Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, ki sta se iz Nizozemske preselila v Slovenijo, kjer sta obnovila staro leseno hišo.
Izbor besede leta 2022 prihaja v sklepni del. Strokovna komisija je izbrala deset besed finalistk, med katerimi lahko glasujete za naziv beseda leta.
Irena Štaudohar je ob pisanju knjige Kaj hoče ženska (spet) spoznala, kako uživa pri svojem delu, pa čeprav ji gre to včasih na živce. Pomembna pri delu sta občutek svobode in strasti.
"Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari," je prepričana novinarka in pisateljica Irena Štaudohar.
Tomaž Grušovnik je gradivo za knjigo Midva ne bova rešila sveta sestavil na različnih simpozijih, knjigo pa je napisal med bolniškim dopustom, ko je čakal, da se mu je zacelila vneta kirurška rana.
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki pogosto ostajajo nerazumljene. Predvsem zaradi notranjega sveta oseb, ki ostaja zunanjemu svetu nerazkrit in zato pogosto tudi nerazumljiv.
"Lažne novice niso nič drugega kot poskus širjenja laži. Ta pa je stara toliko kot resnica, na neki način že od začetka življenja. Že virusi želijo pretentati imunski sistem in se predstaviti kot dobri mikrobi," razmišlja filozof Tomaž Grušovnik.
"Poskusila sem napisati zgodbo, kakršne še ni bilo, čeprav naj bi bile že vse zgodbe napisane," je pesnica in pisateljica Katja Gorečan opisala nastanek knjige Materinska knjižica, v kateri opisuje spontani splav.
ZRC SAZU že sedmo leto izbira besedo leta, pri akciji pa spet sodelujemo tudi na MMC-ju. Beseda leta 2022 bo znana na začetku januarja, vse pa začenjamo z naborom besed finalistk, pri katerem lahko sodelujete tudi vi.
"Tekst ni bil napisan, da bi deloval terapevtsko, ampak da odpre temo, o kateri je toliko tišine. Mogoče je to lahko terapevtsko, meni pa se zdi nekaj, kar upam, da odpre upanje," knjigo Materinska knjižica in temo spontanega splava opiše Katja Gorečan.
"Kako čudovito je imeti čas za posvetitev samo eni temi," je ob pisanju knjige Zadnji dve spoznala Maja Prijatelj Videmšek, soavtor Boštjan Videmšek pa je bil vesel ugotovitve, da lahko piše v dvoje.
Na svetu živita le še dve beli severni nosoroginji, ki travo mulita v Ol Pejeti. Ko sta zakonca Videmšek prvič stopila v kenijski rezervat, sta doživela magični trenutek, samo spogledala sta se in takoj jima je bilo jasno, da želita napisati knjigo.
Davorin Pavlica je vse knjige iz opusa Štoparskega vodnika po Galaksiji najprej prebral v prevodu Alojza Kodreta, slovenske besede so se mu tako "zapekle v možgane", da prevod ceni celo bolj kot originalne besede Douglasa Adamsa.
"V celotnem življenju v povprečju preberemo več podnapisov kot pa knjig," eno od raziskav o branju povzema Davorin Pavlica, ki pa nima težav z branjem najmanj ene knjige − Štoparski vodnik po Galaksiji je namreč prebral že približno 30-krat.
Ustvarjanje knjige Devica, kraljica, vdova, prasica je bil za avtorico Erico Johnson Debeljak pravi raziskovalni projekt, saj je izvedela veliko o zgodovini smrti, žalovanju in vseh zgodbah epskih vdov in feminizmu skozi stoletja.
"Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli," je pisateljica Erica Johnson Debeljak opisala proces nastajanja knjige Devica, kraljica, vdova, prasica, v kateri opisuje vdovstvo.
Miha Mazzini ob pisanju zadnje knjige Osebno ni imel težav s preveč različicami knjige, ampak bolj s preveliko količino materiala, saj je moral porezati približno dve tretjini vsebine.
Miha Mazzini v knjigi Osebno piše o odnosih, med drugim tudi kompleksnem, ki ga je imel z mamo: "Samo enkrat me je pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt, a potem nisem vedel, kaj naj rečem. En sam trenutek, ki je šel v prazno."
"Slabši človek sem, kot sem mislila. Ne znam izpeljati dveh občutljivosti hkrati – do oseb v knjigi in oseb, ki imajo to smolo, da so mi med pisanjem blizu," o spoznanju med pisanjem knjige Zakaj ne pišem razmišlja pisateljica Dijana Matković.
Neveljaven email naslov
