Če ostanemo na področju financ, je ena izmed ključnih uporab financiranje novih podjetij. Na nekaterih trgih (kot je denimo ameriški) je precej običajna poteza, da podjetje pridobi zagonski kapital prek javne ponudbe delnic (tako imenovani IPO). Kupec dobi delnico, hkrati pa je tudi solastnik podjetja in lahko vpliva na politiko podjetja, dobiva tudi dividende.

Kriptožetoni niso vrednostni papirji
Z razvojem tehnologije veriženja blokov pa novonastala podjetja zagonski kapital pridobijo prek javne ponudbe kripotožetonov (ICO). Poimenovanje v svoji osnovi spominja prav na ponudbo delnic, a razlike so - kot opozarja pravnica Dominika Švarc Pipan - v resnici precejšnje: "Pri javni ponudbi vrednostnih papirjev gre za regulirane postopke pridobivanja kapitala podjetij, ICO-postopek pa je zelo specifičen način pridobivanja sredstev. Zagonsko podjetje, ki želi pridobiti določena sredstva, izda žetone z uporabo pametne pogodbe na blockchain platformi, ki jih nato proda. Na drugi strani jih pridobi vlagatelj ali podpornik, ki ta sredstva kupi z drugimi kriptožetoni, v nekaterih primerih se ta sredstva kupujejo tudi neposredno z evri, načeloma pa gre to za menjavo enih žetonov za druge. Ta postopek pridobivanja sredstev se v kar nekaj elementih razlikuje od prve ponudbe delnic ali drugih vrednostnih papirjev. Prva očitna razlika je pravna narava žetonov, to nikakor ni klasični vrednostni papir, v sedanji slovenski ureditvi ne ustreza definiciji vrednostnega papirja."

Ni upravljavskih pravic
Odvetnica opozarja, da se kriptožetone včasih preveč posplošeno primerja z delnicami: "A to ni prav, kajti ta žeton imetniku praviloma ne daje upravljavskih pravic in tudi ne omogoča udeležbe pri dobičku, kot je običaj pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih. Pravna narava izdajatelja je drugačna, tukaj so lahko izdajatelji tudi subjekti, ki niso pravne osebe, lahko gre za skupine, projekte, ki še niso pravno registrirani, saj gre za začetne faze projektov." Vlagatelj s pridobitvijo žetonov seveda računa na neki dobiček (bodisi na rast vrednosti žetonov ali uporabljanje storitev tega podjetja ravno s kupljenimi žetoni).

Pravniki vstopajo na divji zahod
Precej igralcev na tem področju priznava, da je zaradi odsotnosti regulacije to še divji zahod, kar je tudi vzrok za prisotnost pravnikov na tem področju. "Podjetja in izdajatelji žetonov, pa tudi potencialni vlagatelji in uporabniki, se še vedno lovijo v območju negotovosti, ker ne vejo, ali smejo vlagati, na kakšen način, kaj bodo pridobili, kakšne so obveznosti izdajateljev, kakšne obveznosti in pravice so na eni in drugi strani. Zato je tu vloga pravnikov zelo pomembna," pove Dominika Švarc Pipan in prizna, da je nehvaležna tudi za same pravnike: "Gre za tehnološko iznajdbo, ki je pravniki na prvi pogled ne razumemo, na drugi strani je položaj nehvaležen, ker regulacija ni jasna." Ob tem poudarja, da je pred vsakršno potezo pametno, da si akterji pridobijo čim več informacij, tudi s pravnega področja.

Najrigoroznejši so na Kitajskem
Če je zahodni svet tej tehnologiji ta trenutek vsaj načeloma naklonjen, so razmerja drugačna v Aziji. Najrigoroznejši so na Kitajskem. "Tam so septembra izdali stališče, da so ICO-postopki, pridobivanja sredstev z izdajo žetonov, neregulirani in nezakoniti, se pravi protipravni postopki pridobivanja sredstev. Izdajatelji so morali vrniti sredstva, čeprav so bili žetoni že prodani. Južna Koreja te postopke podobno dojema kot nezakonite. V veliko azijskih državah se pojavlja stališče, da bi bilo treba celotno trgovanje s kriptovalutami prepovedati, za zdaj ima samo Kitajska tako ekstremen pristop," razloži pravnica.

Nekaj regulacije že obstaja
Nekatere prepovedi izvirajo tudi iz strahu, da se tako financira kriminal. A kot opozarja Dominika Švarc Pipan, ta strah obstaja tudi na klasičnih finančnih trgih: "Ravno zato so bili uvedeni različni regulativni inštrumenti, kot so mednarodne konvencije in drugi nacionalni inštrumenti, ki preprečujejo pranje denarja v klasičnih finančnih in plačilnih sistemih. ICO-postopki, trgovanje in poslovanje s kriptovalutami, prinaša novost, ki v obstoječih zakonodajnih okvirih ni specifično urejeno, a se hitro prilagaja. Že znotraj EU-ja je regulativa prilagojena na ta način, da znotraj regulacije o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma že obstaja specifična obveznost, regulacija zavezuje določene subjekte na področju blockchain ekosistema, zavezuje ponudnike menjave med kriptovalutami in fiat valutami, da morajo spoštovati obveznosti. Najpomembnejša je t. i. know your customer obveznost. To pomeni, da ugotovi in preveri istovetnost stranke."

Pametne pogodbe so v osnovi računalniški program
Tehnologija veriženja blokov prinaša ogromno sprememb tudi na področju pogodb, vse bolj se uveljavljajo tako imenovane pametne pogodbe. Pravnica opozarja, da poimenovanje ni najbolj posrečeno: "Ker ne gre za pogodbo kot tako, ampak za računalniški program. Ta omogoča samodejno izvrševanje določenih transakcij po pravilih, ki jih ustvarjalec pametne pogodbe zapiše vnaprej. Prednost v primerjavi s klasično pogodbo je v tem, da gre za avtomatično izvršljivo transakcijo. Gre za neko pogojno pogodbo, ki jo računalniški program izvrši avtomatično, v trenutku, ko so pogoji izpolnjeni. Zaradi tega omogoča hitrejše, varnejše in bolj transparentne transakcije." Podobno - kot smo omenili v prejšnjem članku - tudi tukaj velja načelo nespremenljivosti za nazaj, kar pomeni, da ni mogoče spremeniti subjekta, časa, vrednosti ...

Morda nekoč tako tudi o arbitražah ...
Kar nas pripelje na temo, v kateri se Švarc Pipanova v teh mesecih najpogosteje pojavlja v javnosti - do spora o slovensko-hrvaški meji. Če bi se ta tehnologija pojavila pred 10 ali 20 leti, pravnica ne izključuje možnosti, da ne bi bila rešljiva na tak način (ker ni mogoče spreminjati odločitev za nazaj, se Hrvaška ne bi mogla izmikati končni razsodbi). "Obe stranki bi v primeru arbitraže lahko v računalniški program zapisali osnovne pogoje, kot sta jih denimo zapisali v arbitražni sporazum. To so torej pravila, po katerih se določa meja, če bi bila ta pravila enoznačno določena. Denimo - meja poteka po katastrih, pod pogojem, da so katastri znani, zemljiške knjige pa bi bile že vsebovane v blockchain omrežju. Tako bi se potencialno lahko določila meja na kopnem," pretiranih ovir ne vidi sogovornica, ki hkrati opozarja: "Dejstvo pa je, da bi znal biti rezultat v takih situacijah preveč mehanski. Na neki način je zdaj sprejeta taka odločitev, saj vidimo, kako meja v nekaterih področjih poteka cikcak, kar je zelo nečloveško."

Umetna inteligenca ali kje je človeški dejavnik?
Če bi se tak scenarij uresničil, bi to hkrati pomenilo razmah umetne inteligence. Pri tem ima človek nemalokrat pomislek in strah, da bi ta odločala preveč plastično po črki zakona in ne bi upoštevalo človeškega elementa, ki je težko izmerljiv in opisljiv. S tem se strokovnjakinja za mednarodno pravo strinja: "Ta tehnologija je uporabna, ko imamo jasne stvari, belo ali črno, 0 ali 1. A vedno bodo obstajali primeri, kjer je treba presojati po sistemu, ki ni avtomatiziran. V mislih imam družinske spore, kazniva dejanja in podobne situacije, kjer sodnik nima vloge samo nekega silogizma, logičnega sklepanja, temveč mora presojati tudi druge ne toliko očitne ali otipljive vidike in značilnosti posamezne situacije."

Morda bomo nekoč s tem volili, kupovali nepremičnine ...
Dominika Švarc Pipan je prepričana, da je tehnologija veriženja blokov ena najbolj fascinantnih iznajdb v času naših življenj. V roku desetih let naj bi ta tehnologija prodrla v vse spektre našega družbenega življenja, v vse industrije, v javno upravo ... Morda bomo nekoč s pomočjo te tehnologije tudi volili: "Ti programi v teoriji omogočajo izjemno varno in transparentno elektronsko glasovanje, ki ima v tem trenutku sicer še veliko težav. Obstajajo tveganja tudi na tem področju, če se v kodo prikrade hrošč ali kaj podobnega. Če se te težave odpravijo, bi bilo elektronsko glasovanje ena najbolj očitnih posledic te tehnologije." Še zdaleč pa niso edine. Že zdaj se razmišlja o različnih možnostih uporabe v bližnji prihodnosti. "Idej je ogromno, od tega, da se sklepajo zavarovalne police, do tega, da se tako kupujejo in prodajajo nepremičnine, za kar so pogoji, celotni sistem zemljiške knjige in druge evidence javne uprave, da se spravijo na neki način na blockchain. Ena izmed zanimivih možnosti je v zdravstvu, kjer bi se lahko vsi posameznikovi podatki shranjevali znotraj blockchain omrežja."

Zaupanje v zaupanje
Morda v tem trenutku še ni večinskega zaupanja v to tehnologijo, a pravnica je prepričana, da ta tehnologija prinaša predvsem zaupanje: "Veriženje blokov prinaša ravno veliko večje zaupanje. Običajno dajemo zaupanje neki tretji osebi, nekemu posredniku, banki ali osrednjemu registru. Tukaj pa je ravno to zaupanje razpršeno, podatki se ne hranijo le v eni evidenci, v zaprtem sistemu neke agencije ali institucije, ampak gre za razpršene evidence, ki jih ves čas preverjajo in so ves čas preverljive. Ni jih mogoče spremeniti za nazaj. Tu je zaupanje veliko večje, ne da bi bilo treba zaupati neki tretji zunanji osebi. To je čudovito v prihodnosti te tehnologije."