Na podkastu Številke ta teden namenjamo prav tej temi. Gostili smo Majo Bresjanac, profesorico na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ta teden poteka Teden možganov. Kako je ta sprejet v splošni javnosti, kateri je prvenstveno tudi namenjen?
Vse bolj. Na začetku se je javnost šele prebujala. Imam vtis, da je v zadnjih letih zares prišlo do preskoka v interesu najširše javnosti za razumevanje možganov in čim boljšo izrabo tega potenciala, ki je verjetno največji potencial, ki ga človeštvo še ima.

Znamo presaditi številne organe, pri katerih je motivacija rešiti in izboljšati kakovost življenja. Enaka motivacija velja tudi za presaditev glave, kajne?
Temeljni namen je podaljšati življenje in tudi kakovost, kot pravi tudi sam Canavero. Vprašanje pa je, ali mu to lahko zares uspe.

Kako si je Sergio Canavero to operacijo zamislil?
Canavero je nevrokirurg. Vešč je uporabe skalpela in drugih instrumentov, s katerimi lahko popravlja motnje v živčevju. V tem konkretnem primeru je njegova osrednja vloga bistvena. Presaditev glave sama po sebi terja prerez in nato ponovno spojitev različnih tkiv dveh organizmov - tistega, ki bo prispeval glavo in bo lastnik novega telesa, in drugega telesa, ki bo prispevalo telo. Marsikatero od teh tkiv, ki se bodo spojili, znamo v medicini že danes sestaviti brez kakšnih večjih posledic (kožo, mišice, žile, periferne živce ...). Ključna je spojitev obeh krnov hrbtenjače. Tu je srčika, o čemer dvomim, da mu bo uspelo.

Ko se v medicini začne uporabljati neka novost (zdravilo, poseg), predfaza običajno vključuje teste na živalih. A do zdaj sta bila le dva dokumentirana primera na opicah. Kaj so pokazali ti poskusi?
Ameriški kirurg Robert White je v 70. letih na opicah izvedel presaditev glave, verjetno ne le na eni živali. V tistem primeru, ki je najbolje dokumentiran, je šlo zgolj za prestavitev glave z enega telesa na drugo, a brez spojitve hrbtenjače. Namen posega je bil preveriti, ali je to načelno možno. Ta žival ni bila zmožna spontanega dihanja, treba jo je bilo vzdrževati pri življenju. Ker ni imela spojene hrbtenjače, ni bila sposobna upravljati telesa. Canavero je lani s svojim sodelavcem iz Kitajske menda izvedel podoben poseg, ki naj bi testiral njegov protokol, s katerim želi izvesti presaditev pri človeku. Problem je samo v tem, da ni prišlo do spojitve hrbtenjačnih krnov. O tem sicer ni objavil strokovnega poročila, obstajajo samo poljudna poročila, iz katerih je razvidno, da je šlo predvsem samo za načelni preizkus podhladitve, kot tiste intervencije, ki naj bi zagotovila ohranitev glave, da se kupi čas, ki je potreben za prestavitev glave z enega telesa na drugega.

Večkrat ste omenjali spojitev hrbtenjače, ki je ključni element v celotni operaciji. Kaj je najtežje pri tej spojitvi?
Ko pride do prekinitve, se zgodi več stvari. Del prekinjenih živčnih povezav se retrahira, propade cela vrsta celic, katerih vlakna so bila prerezana. Tudi če bi bili idealni pogoji za vzpostavitev ponovne povezave, se to v odraslem sesalskem živčevju ne zgodi spontano, ker obstaja cela vrsta molekul na maščobnih ovojnicah živčnih vlaken v hrbtenjači, ki preprečujejo aktivno rast teh živčnih vlaken. Domneva je, da se to zgodi med razvojem, ko se strukturne povezave v našem osrednjem živčevju oblikujejo v neko končno stanje. Gre za neki evolucijski namen, da se preprečita čezmerno brstenje in ustvarjanje novih povezav. Ne vemo, zakaj je tako. Vemo pa, da spontano do regeneracije ne prihaja. Canavero ima namen uporabiti molekulo, s katero želi izzvati spojitev krnov obeh hrbtenjač. Milijoni živčnih povezav so pri meni, kakršni so, a pri vas so drugačni. Pripojiti krna enega na drugega nujno ne pomeni vzpostaviti funkcijskega stanja. Groba arhitektonska zgradba hrbtenjač je podobna, a da bi povezali ustrezne nitke skupaj na tako grob način, kot si on predstavlja, je obsojeno na neuspeh.

Canavero je že našel prejemnika novega telesa. Če bo do operacije res prišlo, koliko časa bi bilo telo umirajočega še primerno za poseg?
Tu gre za nekoga, ki je doživel smrt v smislu, da je prizadeta samo glava oziroma da je prišlo do nastopa možganske smrti ob sicer ohranjenem telesu, ki je v dobri kondiciji za presaditev. Imamo primere, pri katerih izgubimo vsako možgansko funkcijo, ki bi podpirala funkcionalno vedenje te osebe, ki pa je popolnoma kompatibilno z desetletje dolgim preživetjem telesa, denimo, vegetativno stanje. Takih bolnikov je veliko. Po akutni srčni smrti pride do obnove srčne funkcije, a so možgani nepopravljivo okvarjeni zaradi zmanjšanega pretoka krvi in s tem padca kisika. Takrat nekdo živi brez uporabne funkcije možganov, telo pa vztraja.

Kaj pa na drugi strani? Kdo je primeren kandidat? Bi bil lahko primeren, denimo, fizik Stephen Hawking? O kakšnih boleznih je govora?
Canavero razmišlja o stanjih, ki so podobne Valeriju Spiridonovu, ki se je javil za prejemnika. Rus ima eno izmed mišičnih distrofij, zaradi katerih je prizadeto njegovo telo, možgani pa so nedotaknjeni. Hawking je drugačen primer, pri njem gre za bolezen motoričnih nevronov. Ta se dotakne tudi samih možganov, zato ni najbolj idealen primer za Canaverov načrt, saj je prizadeto tudi živčevje. Razmišljal je tudi o tetraplegikih, z visoko okvaro hrbtenjače, ki pomeni prekinitev v vratu in ne bo spontano ozdravljena.

Večji del znanosti dvomi o njegovem uspehu, nekateri celo uporabljajo izraz Frankenstein.
Primerjava drži v smislu klasične zgodbe o Frankensteinovi pošasti, ki je nastala s kombinacijo sestavljenih delov telesa. Canavero se srečuje z ugovori predvsem iz krogov strokovnjakov, ki se zavedajo težavnosti naloge, ki si jo je zastavil. Ne gre za skepso, ki bi bila vodena s strahom. Gre za previdnost, ki je upravičena, in od Canavera se pričakuje, da poskrbi za vse tisto, kar bi moral preveriti in dovolj dobro poznati razmere iz konkretne biološkega položaja, da lahko z neko gotovostjo svoj načrt ovrže ali pa ga sprejme, ker je preizkusil postopke. A jih ni naredil, saj ne želi delati poskusov na živalih.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Maja Bresjanac podobno predstavi probleme presaditve glave, nevroetiki, brisanju spominov ...

Povezave:
- Ugriznimo znanost: Novo telo
- Teden možganov
- Številke o presaditvi organov v Sloveniji
- Maja Bresjanac na Nočnem obisku
- Možgani v Številkah: Simon Brezovar, Renata Salecl

Glasbeni izbor Maje Bresjanac: Remo Anzovino - Amante