nakupu? Kdaj je igrača dobra? Kdaj je slaba?

Na podkastu Številke smo ta teden v ospredje postavili igrače. Na pogovor smo povabili psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek, ki je predavateljica na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dolgo je bila članica komisije za oceno igrač. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Otroci spontano vstopajo v igro
Pojem igre je težko natančno opredeliti, kot razloži Ljubica Marjanovič Umek, pa gre v bistvu za naravno dejavnost: "To pomeni, da otroci spontano vstopajo v igro. To ni nekaj, kar bi bilo ponujeno od zunaj. Tako igra kot cilj igre sta notranje motivirana. Otrok si je sam postavil cilj in sploh ni nujno, da ga v igri nato tudi doseže. Otrok v igri uživa že v samem procesu, in ne ob doseženem cilju. V igri se prepletejo različna področja otrokovega razvoja. Igra namreč vključuje elemente mišljenja, predvsem simbolne pretvorbe, govorne pretvorbe, ogromno je komunikacije, vzpostavljajo se socialne interakcije. Otroci lahko v igri razrešujejo svoje čustvene konflikte, ki jih predelajo."

Marsikaj se lahko uporabi kot igrača
Kaj sploh je igrača? Najširša definicija na igračo gleda kot (ne)namensko. "Včasih jo opredelimo kot kateri koli igralni material, s katerim se otrok igra. Med igrače tako sodijo tudi naravni materiali, mivka, listje ... Bolj ozka definicija pa je nekaj, kar je z namero narejeno kot otroška igrača. To pomeni, da proizvajalec že pri izdelavi razmišlja o tem, da je to produkt, ki bo igrača, in si postavlja cilje, čemu naj bi igrača v otroških rokah služila," je razložila Marjanovič Umkova.

Obstaja igrača od 3 do 99 let?
Eden od osnovnih meril je primernost igrače za otrokovo starost, pri čemer razvojna psihologinja opozarja: "S tem se premalo ukvarjamo. Otrok lahko igračo tudi preraste ali pa je zanj prezahtevna. Večina igrač ima neko daljše obdobje igranja, lahko je enako primerna tako za štiriletnika kot šestletnika. Vsekakor pa ne zdržijo merila, ki jih radi uporabljajo trgovci in na izdelek napišejo 3+ leta ali pa od 3 do 99, kar je še bolj zanimiva starostna opredelitev, ki ignorira vse raznolikosti otroške igre, ki so povezane s starostjo. Najmlajši otroci potrebujejo igrače, ki so vezane na njihove zmožnosti zaznave in gibanja in morajo biti tako po funkciji kot izdelave prilagojene starosti. Šele pozneje v otrokov svet vstopa simbolna igra, kjer se igrače začenjajo razvijati v smeri t. i. replik predmetov iz realnega okolja. Pomembno je, da igrače dobivajo neko širšo funkcijo. V ozadju je pomembna neka zgodba. Če igrača ne sporoča nekaj več, potem je igrača premalo zahtevna. Starši in strokovni delavci pogosto zdrsnemo v tem, ker hočemo prehitro otroku kupiti zahtevno igračo. Potem smo razočarani, ker se z igračo ne igra. Potem obupamo in kupimo igračo, ki je premalo zahtevna."

Varnost, estetika in primernost igrače
Kaj je sploh dobra igrača? Sogovornica je predstavila več plati, začela pa je s tem, da mora biti igrača dobro izdelana in ne sme razpasti že ob nekaj igranjih: "To je merilo varnosti. Če se otrok igra spontano in je pri tem sproščen, se mora počutiti tudi varno. Igrača mu ne sme razpasti, ne sme imeti ostrih robov, ob dotiku ali znoju ne sme spuščati barv. Pri dotiku je pomembna velikost igrače ali sestavnih delov, ki ne smejo v usta, ušesa, nos ... Te igrače niso varne in so že v izhodišču narobe izdelane. Zato je pomembna korektna starostna opredelitev. Poleg varnosti je pomemben tudi estetski užitek. Igrače morajo biti narejene lepo. To je relativno merilo. Pri določeni dejavnosti bi morali otroku vzgajati tudi občutek za estetiko, v nasprotju s klasičnim kičem. Zato je pomembna oblikovno estetska logika. V igračo se ne sme zmetati vse vrste barv in materialov. Pomemben je tudi psihološka-pedagoška kakovost igrače. Nečemu mora služiti. Igrača mora biti namenjena pravi ciljni skupini."

V simbolni igri zelo visoka raven govora
Psiholog Lev Vigotski je na začetku prejšnjega stoletja opredelil koncept območja bližnjega razvoja. Ta opredeljuje nabor nalog, ki jih otrok lahko reši s pomočjo staršev ali bolj razvitih vrstnikov. Tudi zato je pomembno, da starši v igri sodelujejo in pomagajo, morda le z majhnimi posegi. "To so drobni elementi, ki otroku odpirajo širino razmisleka, v igri je ključna predstavnost. To je visoka stopnja mišljenja, ko otroci lahko najdejo druge rešitve, ki niso vezane neposredno na to, kar jim igrača neposredno sporoča. Otroci v simbolni igri dosežejo višje ravni določenih področij razvoja, kot jih celo dosežejo v testni situaciji. Če otroka opazujemo in ocenjujemo, kako uporablja govor v igri, bomo videli, da uporablja razvojno višje oblike govora, kot bi jih sicer ugotovili s testi govora. To pomeni, da je igra lahko idealen kontekst za razvoj in učenje. Otrok se v vseh igrah tudi uči," je utemeljila profesorica.

Dražja igrača je praviloma kakovostnejša, a ...
Pri nakupu igrače pogosto vpliva tudi cena. Marjanovič Umkova ugotavlja, da obstaja korelacija med kakovostjo izdelka in ceno: "Desetletja smo ocenjevali igrače in jim podeljevali znak dobra igrača. Ko sem tam delovala kot razvojna psihologinja, sem imela v rokah na stotine igrač. Za večino sem tudi poznala njihovo ceno. Moram potrditi, da obstaja korelacija med kakovostjo igrače in ceno. Vendar bi bila napačna trditev, če bi rekla, da je zgolj cena že zadostno merilo za nakup kakovostne igrače. So igrače, ki so drage in niso dobre. Pri večini igrač pa je zahtevna tehnologija, kakovostni materiali, ki so dražji, kar vpliva na ceno."

Odrasli tekmujejo, kdo bo kupil dražjo igračo
Nemalokrat se zgodi, da otroci igrače dobivajo v valovih. V primeru rojstnih dni in decembrskih dobrih mož lahko naenkrat dobi precej igrač, kar poudarja tudi psihologinja: "Pretiravanje z nakupovanjem igrač je bolj v zadoščenje odraslim osebam, da so nekaj dobrega naredili za svojega otroka. Če smo pošteni in gledamo po rojstnih dnevih, se otrok razveseli tudi treh balonov, takrat mu ogromno pomenijo. Ali pa se razveseli dejavnosti, ki so jo zanj pripravili starši in v tem uživa. Vsekakor svetujem, da se odrasli med seboj zmenijo in raje kupijo eno kakovostno igračo, kot pa, da vsak kupuje eno igračo ali pa celo med seboj tekmujejo, kdo bo kupil dražjo igračo ali katere igrače bo otrok bolj vesel. To je nekaj, kar je v glavi odraslih in ne otrok."

Meč? Tudi roka je lahko simbol meča.
Starši se pogosto sprašujejo o primernosti igrač, ki se jih povezuje z nasiljem. Marjanovič Umkova bi prepovedala prodajo podobnih igrač (pištole, meči ...), to pa utemeljuje: "Ocena staršev, da bi se izognili igračam, ki dodatno sprožajo načrtno nasilje pri otrocih, je zelo smiselna. V vsakem človeku obstaja tudi nasilje. Na tak ali drugačen način ga poskušamo izražati, ga preanalizirati in do neke mere odpravljati iz sebe, kar pomeni, da ga izražamo navzven. Vendar moramo za to najti neke spontane načine, kjer s ponujeno igračo otroka dodatno ne spodbudimo k nasilnemu ravnanju. Sem gotovo sodijo različni kostumi, pištole in meči. Še zlasti, če kupimo samo eno od teh igrač. Otroka spodbujamo, da se igra, dokler mu je zanimivo streljanje ali mečevanje. Pri tem ne spravi, denimo, meč v kontekst vsebine igre. Otrok se lahko igra viteze, to je vsebinsko lahko bogata igra, a ni pa nobene potrebe, da mu meč tudi kupimo. Skupaj z otrokom lahko meč naredimo. Ne nazadnje je meč lahko tudi moja roka. Ne moremo preprečiti, da se ne bodo otroci igrali, 'kot da se streljajo', a za to mu ne treba kupovati igrače. Če bo to potreboval, to lahko naredi tudi sam. Ko bo iz kock naredil pištolo, bo že porabil večino nakopičene energije. Zato bi v prodaji prepovedala vse orožje."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (aktivirate ga s klikom na spodnjo sliko), v katerem Ljubica Marjanovič Umek govori tudi o drugih temah, o odnosu do številk, merjenju v psihologiji, uporabi igrač v psihoterapiji, kako naj otrok skrbi za igrače, kakšne risanke (ni)so priporočljive, kakšna je pri tem vloga staršev, odgovorila pa je tudi na vprašanja poslušalcev Številk.

Glasbeni izbor Ljubice Marjanovič Umek: Bajaga - Tišina