Ob dnevu državnosti smo v podcastu Številke na Slovenijo pogledali skozi prizmo številk in naredili primerjavo s časom okrog osamosvojitve in sredine 60. let prejšnjega stoletja. Osrednji gost je Tomaž Smrekar s Statističnega urada Republike Slovenije, ki je vir vseh uporabljenih podatkov.

Migracije tudi spremenile spolno strukturo
Ena osnovnih statistik je seveda gibanje prebivalstva. Tomaž Smrekar ga opiše: "Opaziti je intenziven trend gibanja. Sredi 60. let je bilo v Sloveniji 1,6 milijona prebivalcev. Število se je nato začelo povečevati, vzrok so bile delovne migracije. Iz republik nekdanje Jugoslavije so začeli prihajati ljudje predvsem iz BiH-a, Hrvaške in Srbije. Takrat se je nekoliko spremenila tudi spolna struktura, prihajali so namreč pretežno moški, običajno brez svojih družin." Ta številka je leta 1990 znašala skoraj natanko dva milijona, danes pa je še višja za približno 62.000.

Ni smiselno govoriti o mestih in podeželju
Kako pa se je spreminjala migracija znotraj države? "Slovenija je z marsikaterega vidika specifična, nekoliko drugačni smo tudi v tej statistiki. Imamo dobrih 6.000 naselij, v vsakem drugem živi manj kot 100 prebivalcev. Samo dve naselji - Ljubljana in Maribor - imata več kot 50.000 prebivalcev. Ljubljana v svetovnem merilu spada v velika naselja, Maribor pa v srednje velika. 14 odstotkov prebivalcev Slovenije živi v Ljubljani, kar v primerjavi z nekaterimi drugimi glavnimi mesti ni veliko. Načrtni policentrični razvoj v 60. letih je vzrok, da živimo razpršeno, razdalje so majhne, povezave so dobre. Morda zato v Sloveniji ni tako smiselno govoriti o razlikah med mesti in podeželjem," razmišlja Smrekar.

Življenjska doba vse daljša
Eden najpomembnejših kazalnikov za vsako družbo so podatki o pričakovani življenjski dobi.

"To je povprečna doba človeka, ki naj bi jo doživel, ki je rojen v letu napovedi. Gre za model, pri katerem izračunamo, koliko let bi živel človek, ki bi se rodil v posameznem letu, če bi naslednjih 100 let stopnja umrljivosti ostala ista kot v letu, ki jo računamo. Te stopnje se spreminjajo, imamo močne vplive medicine. Če bo ta v prihodnosti zelo napredovala, se bodo napovedi spreminjale. Na napoved pa seveda lahko vplivajo različne katastrofe - od naravnih do umetnih. V teh primerih model seveda pade. Model se uporablja v vseh državah in zato lahko države primerjamo med seboj," je razložil.

Večina otrok rojenih v zunajzakonski zvezi
Analizirani čas ni prinesel le daljše življenjske dobe, ampak tudi povišanje starosti matere ob rojstvu prvega otroka, ta je leta 2013 znašala 29 let. Smrekar ob tem še izpostavlja: "Družinske oblike mladih se v Sloveniji spreminjajo. Tradicionalne oblike postajajo netradicionalne. Včasih je bil tipični življenjski potek: poroka, selitev in otrok. Danes pa ljudje preprosto živijo skupaj in imajo otroke, ne da bi se poročili. Leta 1965 je bilo 9 odstotkov otrok rojenih neporočenim materam, ta trend je leta 1990 prišel do 25 odstotkov, danes pa ta odstotek znaša že 58. Pomembno vlogo pri tem je odigrala zakonska ureditev, ki je leta 1976 izenačila obe skupnosti."

Porok vse manj, ločitev vse več
Številke kažejo tudi spremembe v porokah. "Slovenija je ena izmed držav z najnižjim številom porok, to merimo s številom na 1.000 prebivalcev. Danes ta indeks znaša 3 poroke na 1.000 prebivalcev, kar pomeni približno 6.500 porok na leto. To je skoraj 10.000 manj od leta 1965," je navedel Tomaž Smrekar in navedel že obratno gibanje pri vprašanju ločitev: "Tu kazalec merimo na 1.000 sklenjenih zakonskih zvez. V tem trenutku je ločitev 376, leta 1990 jih je bilo 218, leta 1965 pa 122. Položaj je torej popolnoma drugačen, kot je bil nekoč."

Okus za imena se menja, nekaj večnih ostaja
O imenih smo v Številkah že pisali in govorili. "To je najbolj iskana statistika na naši spletni strani. To uradno sicer je državna statistika, a težko bi rekel, da je zelo pomemben podatek, na katerem temelji razvoj družbe. Opažamo večna imena, to so taka, ki nikoli ne padejo z lestvice 100 najbolj priljubljenih imen, to so Ana, Barbara, Katarina, Kristina, Martina, Veronika, Aleksander, Andrej, Jure, Marko, Martin, Mihael, Peter," je naštel osrednji gost.

Padec obiska kinematografov
Na tej spletni strani smo povzeli podatke tudi o knjigah. Kaj pa pravijo številke o drugih kulturnih prireditvah? Tomaž Smrekar: "Za gledališča je opaziti, da obisk narašča, za kinodvorane pa opažamo zelo velik upad. Leta 1965 smo našteli 15 milijonov obiskov kinematografov, pred osamosvojitvijo 3 milijone, danes pa je ta številka samo še dva milijona."

Za vstopnico za kino delamo enako dolgo
Povprečna neto plača je v Sloveniji lani znašala 1.005 evrov, kar je precej več kot v času pred osamosvojitvijo (43 evrov), a bolj smiselna je primerjava, koliko časa je bilo treba v povprečju delati za določeno dobrino. "Leta 1991 je bilo treba za kilogram bele moke delati 15 minut, lani 8 minut, povprečja so nižja tudi za liter mleka (s 14 na 9), kilogram krompirja (s 13 na 7) in kilogram pražene kave (s 4 ure 40 minut na uro in 17 minut). Enako pa je treba delati za vstopnico za kino. Za to je bilo treba v obeh obdobjih delati 53 minut," odgovarja mojster številk.

Povprečna starost avtomobilov se veča
V pol stoletja so se spremenile številke na področju avtomobilov. "Leta 1965 smo imeli registriranih 55 tisoč osebnih avtomobilov, leta 1990 je ta številka znašala 587 tisoč, danes pa jih je več kot milijon. Avtomobili so v povprečju stari več kot devet let, v zadnjih desetih letih se je povprečna starost povišala za slabi dve leti," je sklenil Smrekar. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem gost predstavi še številne druge podatke ter opiše delovanje Sursa.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora

Vir vseh podatkov je SURS.